27/01/2026
Joga – vadba za vse leto
V današnjem svetu smo pogosto v stresu, pobiti, nejevoljni, jezni pa naj bo to zaradi dela, osebnih odnosov ali gospodarskih in svetovnih razmer. To slabo vpliva na naše zdravje in počutje, zmanjkuje nam energije, volje in poguma, da se soočamo z vsem, kar nam prinaša življenje. Vendar se zavedajmo, da čeprav nimamo večjega vpliva na svojo okolico in stanje v svetu, vedno lahko nekaj naredimo, da se bomo bolje počutili in se napolnili z energijo ter izkoristili vse možnosti za boljše zdravje, počutje, uspešnejše delo in skladnejše odnose. Ne glede na okoliščine smo vedno mi sami tisti, ki se odločamo, kako se bomo odzvali in skušajmo izkoristiti vse vire, ki jih imamo na voljo. Pri tem nam lahko veliko pomaga starodavna znanost joge, ki izboljšuje naše telesno, mentalno, socialno in duhovno zdravje.
Na telesno zdravje vplivamo s sproščanjem in z vadbo asan, ki so lahko dinamične vaje, s katerimi razgibamo telo, sprostimo napete mišice in jih hkrati okrepimo, ali pa so statični položaji, ki delujejo tudi na notranje organe in boljše počutje. Pomembno je, da se naučimo fizično sprostiti in zato tudi vsako vadbo asan začenjamo in končamo s sproščanjem. Kako koristno je, da se naučimo zavestno sprostiti, ponazarja tudi moja izkušnja, ko me je pred leti zjutraj, ko sem se odpravljala v službo, zagrabil krč v vratu (po domače »heksenšus«). V trenutku sem se od bolečine sesedla sredi sobe in se na začetku sploh nisem mogla premakniti. Ker sem bila sama doma, sem se počasi, skoraj po milimetrih, odvlekla na kavč in se začela zavestno sproščati. Postopno je bolečina popustila in čez dve uri sem z avtom že bila v službi. Kak dan sem morala biti še previdna pri obračanju glave, sicer pa sem bila hitro spet
v formi.
Naj opišem še svojo izkušnjo s položaji, kjer je glava nižje od telesa. Od malega sem imela zelo nizek krvni tlak, tako da sem večkrat omedlela. Zjutraj sem potrebovala veliko časa, da sem se zavedla kdo in kje sem in se počasi skobacala iz postelje. Če sem se na hitro dvignila, na primer če mi je zvonil telefon, se mi je zgodilo, da sem pristala na tleh. V poznih tridesetih (nikoli ni prepozno!) sem začela vaditi jogo po Sistemu joga v vsakdanjem življenju. Ko smo začeli z asanami, kjer je glava nižje od trupa, so mi zelo ustrezale in sem jih pridno vadila doma. Če tega ne bi sama doživela, bi rekla, da je to absolutno nemogoče: v enem mesecu se mi je tlak toliko uravnal, da sem se zjutraj prebujala sveža in sem lahko takoj vstala brez težav in tako je še danes.
Drugi del vadbe so tehnike prečiščevanja telesa – krije, ki se jih učimo na posebnih izobraževanjih. Moja prav tako skoraj neverjetna izkušnja je z džala neti, to je tehnika spiranja nosu s slano vodo (koncentracije kot pri fiziološki raztopini in ogreto na telesno temperaturo). Od malega sem imela težave z glavoboli, če nisem imela pokrite glave pri temperaturah pod +10° Celzija. Ko sem se spomladi naučila te tehnike, sem si z redno vadbo do jeseni toliko izboljšala zdravje, da zdaj tudi pri temperaturah pod ničlo lahko uživam brez pokrivala.
Veliko mi je pomagala tudi tehnika globokega sproščanja ali jogijskega spanja joga nidra. Zavestno sproščanje na začetku in koncu asan je nujen del vadbe, pri jogi nidri pa gre za postopno globoko sproščanje vsega telesa in odločitev sankalpo, kaj želimo v življenju doseči. S sankalpo damo naši podzavesti nalogo, da nas vodi k njeni uresničitvi. Izreči jo moramo kot pozitivno trditev v sedanjem času ali: »Od zdaj naprej«. Joga nidra mi je zelo pomagala do umiritve in hitrejšega okrevanja po prometni nesreči, zato jo zelo priporočam vsem z zdravstvenimi težavami, ali ko smo preobremenjeni zaradi dela ali medsebojnih odnosov. Ko sem imela težave z zamujanjem, mi je sankalpa: »Prihajam pravočasno!« pomagala, da nisem več zamudila. Z redno vadbo joge nidre lahko zmanjšamo tudi potrebno količino spanja, kar je še posebno dobrodošlo, kadar nam zmanjkuje časa za vse obveznosti.
Pomemben del vadbe joge je pranajama. Gre za različne dihalne tehnike, ki nas umirijo, sprostijo in poglobijo dihanje. Nekatere tehnike so še posebej povezane z avtonomnim živčnim sistemom in pomagajo uravnavati delovanje njegovega simpatičnega in parasimpatičnega dela. Simpatični del bolj deluje, kadar smo aktivni, še posebej v stresu in ob večjih naporih, parasimpatični del pa je bolj deluje ob sproščanju, počitku in pomaga pri regeneraciji, prebavi in presnovi. Tehnika z zadrževanjem diha ni primerna le pri težavah s srcem in nekaterih težavah dihal. Zelo preprosta tehnika, ki jo priporoča tudi zahodna medicina pri težavah s srcem, visokim krvnim tlakom in za umiritev, je bhudžangini pranajama. Pri njej vdihujemo skozi nos in izdihujemo skozi usta. V vročem delu leta sta zelo uporabni tudi dve tehniki, ki nas hladita in pomagata premagovati žejo. Tudi s tem imam odlično izkušnjo. Ko sem pri zdravniku med terapijo morala dalj časa ležati nepremično, me je popadla žeja. Samo z dihanjem na ta način sem pregnala žejo in brez težav zdržala do konca terapije. Dihanje nam je vedno na voljo in če ga znamo pravilno izkoristiti, nam je lahko v veliko pomoč.
Po asanah in pranajami vedno vadimo tudi meditacijo. Gre za sproščanje in umirjanje uma, da se lahko poglobimo v naše globlje plasti in skušamo spoznati, kdo smo v resnici, kaj je naša prava bit. Pri tem si lahko pomagamo z mantro, s katero zaposlimo um, da ne blodi. Znane so splošne mantre kot sta OM in SO HAM (to sem jaz), lahko pa prejmemo tudi osebno mantro, ki nam jo izbere učitelj – guru. Koncentriramo se lahko na dihanje ali bitje srca (le-to ni primerno za srčne bolnike!) . Uporabljamo lahko različne vizualizacije na primer na sončni vzhod. Spomin krepimo s tem, da se skušamo spomniti čim več stvari, ki smo jih naredili ali izkusili od takrat, ko smo se zjutraj (še v postelji) zavedli samih sebe, do sedanjega trenutka. Sebe spoznavamo tako, da analiziramo svoje prednosti in slabosti. Skušamo spoznati, kaj je cilj in smisel našega bivanja v telesu, kakršnega imamo, in to prav v tem okolju in v tem času, ter sprejeti same sebe, kakršnikoli že smo. V globoki meditaciji se umirimo in skušamo spoznati svoj pravi jaz.
Joga nam lahko pomaga tudi do mentalnega zdravja. Negativne misli in čustva povzročajo neravnovesje v telesu in pogosto vodijo v bolezni. Zavedajmo se, da smo svoja trenutno najboljša verzija. Omogoča nam, da premagujemo svoje slabosti, in s tem lažje obvladujemo življenjske težave, hkrati pa do sprejemanja samih sebe, saj smo edinstveni in neponovljivi.
Joga nam lahko pomaga tudi do socialnega zdravja, ki pomeni, da smo lahko srečni in da osrečujemo druge ter izkušamo življenje v vsej njegovi lepoti. Ljudje smo narejeni za bivanje v skupnosti, zato smo pozorni do drugih in pomagamo, kadar in kjer lahko. Ena od možnosti je tudi prostovoljstvo ali drugo nesebično delovanje v pomoč drugim – karma joga. Ko sem spoznala, koliko mi je vadba joge pomagala do boljšega zdravja in bolj kakovostnega načina življenja, sem si želela to znanje predati naprej, zato sem se usposobila za učiteljico joge, še posebej za programe »joga za hrbtenico«, »joga za sklepe« in »joga proti stresu«. Odkar sem se upokojila in lahko vodim vadbo tudi dopoldne, sem pridobila izkušnje z vodenjem vadbe joge v domu starejših (v 45 minutah sem uspela razgibati in sprostiti celo take na vozičku) in v dnevnem centru aktivnosti za starejše. Uživam, ko vidim, kako radi prihajajo na vadbo in s tem vzdržujejo fizično in psihično kondicijo in kako nas joga združuje na vseh nivojih.
Osnovni princip na področju duhovnega zdravja je ahimša ali nenasilje oziroma ljubezen v najširšem smislu. To pomeni, da smo sposobni spoštovati vsakogar ne glede na njegovo versko in politično prepričanje ali kulturno ozadje. Naš cilj je, da nikomur ne škodimo. Prijazen pozdrav in nasmeh sta vedno dobrodošla. Če že ne moremo pomagati, vsaj ne škodujmo! Skušajmo razumeti razmere, iz katerih nekdo prihaja, in pomagajmo kolikor lahko, pa čeprav le s prijaznim nasmehom in toplim stiskom roke. Ljudje smo »narejeni« za bivanje v skupnosti. Izolacija je skoraj kot smrtna obsodba. Če že ne moremo zdraviti ran (fizičnih ali psihičnih), jih vsaj ne zadajajmo! Idealno bi bilo, da bi tak odnos imeli tudi do drugih živih bitij tako živali kot rastlin in okolja na sploh. Kot veterinarka imam še poseben odnos do živali. Videla sem farme, valilnice in klavnice. Tisti, ki se poglobljeno ukvarjamo z jogo na vseh nivojih, smo vegetarijanci ali vegani. Seveda pa to ne pomeni, da če smo prej jedli krompir, zrezek in solato, da zdaj le opustimo zrezek. Tudi pravilne vegetarijanske ali veganske prehrane se je treba naučiti. Moja izkušnja je, da dokler sem jedla meso, sem bila najbolj bolan član družine, odkar sem postala vegetarijanka, pa sem najbolj zdrav. Tudi če imam kdaj kakšne zdravstvene težave, so blage in hitro ozdravljive. Prepričana sem, da je to zaradi vadbe joge in zavestnega načina življenja. Sistem joga v vsakdanjem življenju mi daje toliko pozitivnega in navdihujočega, da si po več kot 35 letih vadbe po tem sistemu življenja brez joge ne predstavljam več.
Glede na to, da imamo v Sloveniji kar nekaj različnih šol joge, vam priporočam, da izberete tako, ki bo po vaši meri, pa čeprav ni ravno za prvim vogalom. Zavedajte se, da je sproščanje bistven element joge, ki ga ne smemo izpustiti. Joga ni telovadba ali ples, kjer vsa skupina vadi v istem (hitrem!) ritmu. Upoštevajte svoj normalni ritem dihanja in vsak gib izvedite do meje neugodja, ter ne presezite praga bolečine. Smisel bolečine namreč je, da nas opozori na poškodbo in prepreči, da bi z nesmotrnim gibanjem poškodbo še poslabšali. Napredovanje v jogi je postopno in kar danes ne zmorete, boste sčasoma z upoštevanjem svojega telesa zmogli z redno vadbo. Zavedajmo se tudi, da imamo različna telesa in kar je nekomu »mala malica«, je za nekoga z drugačno konstitucijo lahko težko. Bolečine v mišicah po vadbi (po domače »muskelfiber«) so znak, da niste vadili z občutkom za svoje telo, in ste lahko naredili več škode kot koristi. Pri zdravstvenih težavah se pozanimajte pri zdravniku ali fizioterapevtu, kateri tipi vaj za vas niso primerni, kateri pa vam lahko veliko pomagajo do boljše gibljivosti in fizične kondicije. Odgovorni organizatorji vadbe pričakujejo pozitivno zdravniško mnenje tudi za vadbo joge med nosečnostjo! Zato uživajte v vadbi, dobri družbi in pozitivnih učinkih na zdravje in dobro počutje, predvsem pa se imejte radi in se zavedajte, da ste svoja enkratna najboljša različica.
Dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet. med.
Izvajanje vadbe izvorne joge v Ljubljani.
