28/09/2017
#1
V terapijo je prišla zaradi nenehnega boja s strahom, da se bo njenim otrokom zgodilo nekaj hudega, zaradi česar jih je ves čas preverjala. Preokupiral jo je občutek, da bo eden od njih resno zbolel ali se poškodoval. Ves čas pa jo je bilo tudi strah, da se mož ne bo znašel brez njene prisotnosti. To je zdaj drugače. 😊
"Ta teden sva bila brez enega avta," se nasmeji in v zrak proti meni dvigne dlani, da bi videla njene lepo urejene nohte. Izjema, ki si jo je privoščila v ritmu hitenja mame treh šolarjev. "Na prost dan sem odšla na manikuro ... tako mi je pasalo in zaklepetala sem se, da sem čisto pozabila na čas ... V nekem momentu sem se spomnila, da moram pobrat moža, ker je brez svojega avta. Pogledam utišan telefon -ojoj- zgrešen klic. 🙈🙉🙊 Zafrknila sem! Ampak moram tudi po male. Vrnem klic, se dogovoriva, da bo odpešačil do šolskega dvorišča, jaz odhitim z avtom. Izstopim, letim po otroke in se z mislimi, le kje je on, vračam z mulci k vozilu. Mož stoji pri avtu in mi pove, da me je ves čas gledal. Kako sem se pripeljala. Mi mahal na dvorišču. Hodil proti meni, ... jaz pa sem bila v svojem filmu zamujanja ..." "Me je kar malo prizadelo, da si me pozabila," ji je rekel. "Mi je pa všeč, da si se tako sprostila ..." ❤ je dodal smeje. 😊
Smejiva se pripetljaju in temu, koliko se je spremenila. Zaradi česar ima več časa zase, spet se počuti močno, njeni so se naučili odgovornosti, ona pa nima več zdravstvenih težav. Čeprav še s kakšnim spodrsljajem, čuti, koliko ji je dalo to, da se je naučila živeti brez nenehne krivde in strahu, zdaj pa se zopet zna prepuščati ... Najbolj pomembno se ji zdi, da ne rabi bit popolna in je utelesila občutek, da se vedno, tudi, ko doma še ni postorila vsega ali pa ima stresno v službi, lahko počuti, da je vredna lepega življenja in se zaveda svojih kvalitet.
(Objavljeno z dovoljenjem klientke v pomoč drugim, fotografija je simbolična.)
