http://www.psihoterapija-sabina.si/

Psihoterapija Sabina, Gregorciceva 19, Maribor (2026)

03/03/2026

Zakaj jutranja joga?

Praksa joge ne rabi biti popolna. Ker tudi življenje ni popolno. Ker je popolnost iluzija, ki nas vodi v izgorelost. Preberi še enkrat 💚.

Kako izgleda moja nepopolna joga praksa?
Včasih sem v bojevniku in se mi Luka usede na koleno. Včasih pod mojo “strešico” išče šotor in se igra.
Včasih (ko se uspem zbuditi uro prej, kot on), je tišina. In vse to je del prakse.

Kar je pomembno, je to, da se pojavim na blazini. Pojavom se zase. Jutranje gibanje in zavesten dih neposredno vplivata na živčni sistem. Ko zjutraj umirimo tempo in poglobimo dih, telesu sporočimo, da je varno. Iz stanja pripravljenosti preidemo v stanje regulacije in vse to se potem pozna čez cel dan, npr.:
--> več potrpežljivosti
--> manj trigerjev
--> več jasnosti v komunikaciji
--> manj notranje napetosti
--> boljši odnosi.

Kot psihoterapevtka vsak dan vidim, kako hitro zdrsnemo v kronično napetost.
Jutranja praksa je zame ena najbolj preprostih oblik preventive. Seveda ne kot še ena to-do kljukica, ampak kot stabilen začetek dneva.

Če si želiš poskusiti, kako bi nate vplivala (nepopolna) jutranja joga praksa, te vabim:
🕢 Srede (začnemo 4.3.2026) ob 7.30–8.30
📍 Studio Asteya, Maribor – Studenci
Prijave potekajo preko Studia Asteya .studio_

Pojavi se zase. To je dovolj. 🙏

PS: stisni follow za sledenje moj vsebinam na profilu , kjer se bodo prepletale objave s področja psihoterapije in (delno tudi) joge.

28/02/2026

Joga je z mano že več kot 15 let. Psihoterapevtsko izobraževanje in raziskovanje skoraj 10 let. V tem času sem vedno znova videla isto:
um se težko umiri, če je telo v napetosti. In telo težko popusti, če smo odrezani od zaznavanja sebe.

Zato v sredo začenjam jutranji mindful vinyasa flow.

To ne bo zelo intenzivna praksa (no, malo se bomo kdaj pa kdaj tudi spotili 😅), ampak gre za zavestno, povezano gibanje z dihom, kjer ritem ni narejen zato, da nas izčrpa — ampak da nas regulira.

Zakaj menim, da je tak način zelo primeren za naš hiter, sodoben način življenja? Ker:
– poveže dih in gibanje ter stabilizira živčni sistem
– uravnava mišični tonus (preveč napetosti ↔ preveč pasivnosti)
– povečuje telesno zaznavanje in prisotnost
– pomaga znižati bazalno raven stresa že na začetku dneva 🌄

Pomembno je, kako začnemo jutro, saj le to določi kakovost naše regulacije v preostanku dneva.

Sredina jutra bodo namenjena stabilnosti, jasnosti in mehki moči.

Če začutiš, da potrebuješ drugačen vstop v dan, mi piši v DM za informacije ali pokukaj v link v bio 🌿

21/11/2025

✨ Pomisli…
Kako bi izgledal tvoj dan, če ne bi živela iz obveznosti?
Kaj bi izbrala, če ne bi v ozadju ves čas tekli programi:
“Moram.”
“Ne smem.”
“Ne morem.”
“Ne spodobi se.”
Ipd.....

Kaj bi naredila ti, če bi tvoje telo vodil notranji mir in ljubezen do sebe in ne ti programi?

To vprašanje že samo po sebi začne mehčati živčni sistem, pokaže, da obstaja prostor izbire — morda tudi tam, kjer se ti zdaj še zdi, da izbire nimaš. 🕊️

Poskusi ;)

19/11/2025

Ko odrastemo, pogosto verjamemo, da nas držijo obveznosti, pričakovanja, tempo…
A resnica je bolj tiha. ✨

Največkrat nas držijo otroški programi – stavki, ki smo jih slišale kot punčke in so se vtisnili globoko v naš živčni sistem.
Stavki, ki so nam takrat pomagali preživeti.
Danes pa nam preprečujejo, da bi spustile, zaupale, zadihale. 🍃

Ko pogledamo nazaj, vidimo:
ne zaznamujejo nas le besede,
ampak razlage, ki so jih ustvarili naši otroški možgani.

“Da bom ljubljena, moram…”
“Da bom varna, moram…”
“Da me bodo imeli radi, ne smem…”

In te notranje resnice še danes tiho vodijo naše korake, naše meje, naš odnos do počitka, do sebe, do sveta. 🕊️

A ko jih prepoznamo — jih lahko začnemo prepisovati.
Po malem.
Po nežno.
V ritmu, ki ga naše telo zmore. 🤍

10/11/2025

🌿 Spusti … ampak kaj to sploh pomeni?

Kolikokrat si že slišala: "Samo spusti."
Spusti pričakovanja. Spusti kontrolo. Spusti preteklost.
Zveni osvobajajoče, kajne?
A če si iskrena – ali sploh veš, kako to narediti? Jaz se še zdaj učim 😅.

Velikokrat živimo tako globoko znotraj svojih vzorcev preživetja, da si niti ne predstavljamo, kdo smo brez njih. Kontrola, dokazovanje, pretirana odgovornost, ustrežljivost … niso samo navade.
So naš način, kako smo se naučile čutiti varnost.

In potem pride trenutek, ko telo reče: dovolj (oh, kako smo hvaležni za telo, kajne? 😊)
Ko ne moreš več držati vsega.
Ko “spustiti” ne pomeni več izbire, ampak nujo.

Takrat se začne pravi proces.
Ne takrat, ko si rečeš “od danes naprej bom spustila”,
ampak takrat, ko nežno opaziš, kje še vedno držiš.
In si dovoliš — korak za korakom — popuščati oprijem.

Spustiti ne pomeni odnehati.
Pomeni izpustiti to, kar nikoli ni oziroma ne bi smelo biti tvoje breme.

07/11/2025

🕊️ Perfekcionizma ne "zdravimo" s tem, da delamo manj popolno, ampak da si končno dovolimo biti bolj resnične kot popolne, z vsemi svojimi napakami in čustvi, ki se pojavijo ob tem.

Kot majhne punčke same nismo zmogle regulirati vseh teh težkih čustev in smo se jih začele izogibati - s tem, da smo (in še vedno) vse naredile čim bolj popolno, s čim manj napakami.

Danes, ko smo odrasle, bomo zmogle same sebi nuditi to varnost.
Počasi, postopoma - spuščaj nadzor, čuti, dihaj. Izbiraj mir namesto napora 🤍

Ps: v kolikor se ta majhna punčka, ki ne zmore sama sebi nuditi varnosti, (pre)močno pojavlja, vedi, da s tabo ni nič narobe. Lahko si poiščeš pomoč - to je lahko tudi varen terapevtski odnos, kjer boš najprej to izkusila in se potem tega "naučila".

05/11/2025

Se najdeš kje? 🤔😆👏🏼

03/11/2025

Perfekcionizem ni nekaj, kar preprosto “odpravimo”.
Je vzorec, ki se je nekoč razvil, da bi nas ščitil.
V tistem času je pomenil preživetje: če sem popolna, bom varna, sprejeta, ljubljena.

A telo in psiha ne moreta večno živeti v tem naporu.
Stalna napetost, stalna pozornost, stalno preverjanje — to so signali živčnega sistema, ki je nenehno v pripravljenosti.

Zdravljenje perfekcionizma se ne začne s tem, da se trudimo manj. Začne se z mehčanjem notranje napetosti in učenjem občutka varnosti tudi takrat, ko stvari niso popolne.

Raziskave kažejo, da je sočutje do sebe eden ključnih dejavnikov, ki zmanjšuje vpliv perfekcionizma in preprečuje izgorelost.

🕊️ Ko opazimo, da nas spet žene glas “ni dovolj dobro”,
poskusimo zamenjati vprašanje:

Namesto “Ali sem naredila dovolj?”
poskusi z “Ali sem bila do sebe prijazna?”

To je začetek. Ne popolnosti — ampak celjenja.

📚 Strokovni viri:
Flett, G.L. & Hewitt, P.L. (2002). Perfectionism: Theory, Research, and Treatment.
Hill, A.P. & Curran, T. (2016). Multidimensional Perfectionism and Burnout: A Meta-Analysis.
Neff, K. (2011). Self-Compassion: The Proven Power of Being Kind to Yourself.
Van der Kolk, B. (2014). The Body Keeps the Score.

02/11/2025

Vprašaj se:
– Kdaj sem se naučila, da moram vse imeti pod nadzorom?
– Kdaj sem prvič verjela, da napaka pomeni, da sem jaz “narobe”?

Perfekcionizem je pogosto posledica otroškega poskusa, da bi bila varna, ljubljena, sprejeta. Danes pa ta poskus postane oklep. In vsakič, ko ga spustimo, se odpira prostor za svobodo.

🕊️ Ne rabiš biti popolna, da bi bila ljubljena. Rabiš biti resnična.
Ko si dovoliš biti resnična, življenje postane lažje nosljivo.
Ne popolno — ampak resnično tvoje.

01/11/2025

Dan spomina na mrtve nas spomni tudi na izgubo in smrt, tako naših ljubih, ki so nas že zapustili, kot morda tudi na našo lastno... V današnji družbi je smrt žal še vedno prevečkrat tabu tema in prav to sproža veliko notranjih bojev in strahu.

Kot pravi meni zelo ljub psihoterapevt in pisatelj Irvin Yalom: “Če bi se vsakdo moral resnično soočiti z neizogibnostjo svoje smrti, bi mnogi spremenili svoje življenje.”

Večino časa se ji izmikamo – z delom, hitenjem, iskanjem smisla v zunanjih dosežkih. A Yalom pravi, da prav strah pred smrtjo tiho oblikuje veliko naših tesnob, odnosov in nemira.
Ko si dovolimo pogledati smrti v oči, se življenje spremeni. Postane bolj pristno. Vsak trenutek dobi več teže in nežnosti. ✨

Ob plamenu sveč, ki spominjajo na tiste, ki so odšli, lahko začutimo tudi plamen življenja v sebi – tihi opomnik, da smo tukaj, da živimo, da lahko ljubimo.. 🕯️🕯️

🕊️ Soočenje s smrtjo nas ne vodi v temo, temveč v bolj avtentično življenje.

31/10/2025

🌿 Dan reformacije in notranja preobrazba

reformácija –e ž (ȃ)

1. versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bil prenoviti katoliško cerkev

2. prenova, obnova česa: notranja reformacija človeka
(SSKJ)

Beseda reformacija pomeni obnovo, vračanje k bistvu, k temu, kar je resnično in živo.
Sprva je pomenila versko gibanje, ki je v času Martina Luthra in Primoža Trubarja prineslo pogum za spremembo – za resnico, ki prihaja iz notranjosti.

Trubar je Slovencem dal nekaj izjemnega – besedo v njihovem jeziku, glas, s katerim so lahko razumeli in čutili po svoje.

Danes nas reformacija spominja, da se prava preobrazba dogaja tudi v nas.
Ko začutimo, da stari načini ne delujejo več.
Ko telo, um in srce tiho povabijo k spremembi – k počasnosti, iskrenosti, k življenju, ki ima več duše.

🕊️ Reformacija je zato več kot zgodovina.
Je notranje gibanje, ki se začne vsakič, ko si dovolimo prisluhniti sebi.

💫 Dan reformacije – spomin na pogum, da živimo v skladu z resnico.
In povabilo, da jo znova poiščemo v sebi.

29/10/2025

Na zunaj se perfekcionizem zdi kot želja ali navada po odličnosti, natančnost, odgovornost.
A spodaj, pod gladino, se skriva nekaj drugega — strah, sram in potreba po varnosti.

Mnoge ženske (in moški) razvijejo perfekcionizem že zelo zgodaj.
Kot otroci smo hitro zaznali, da so nas odrasli pohvalili, ko smo bili “pridni”, “urejeni”, “pridno opravili svoje”.

A ko smo pokazali žalost, jezo, sram ali zmedenost — ni bilo vedno prostora za to.
Takrat se telo nauči:
👉 Če sem popolna, sem varna.
👉 Če delujem brezhibno, me bodo imeli radi.

Perfekcionizem tako postane naš način preživetja — način, kako se izognemo občutku sramu, krivde ali neustreznosti.

Toda sram, ki ga potisnemo stran, ne izgine.
Skrije se za masko dosežkov, uspešnosti in samonadzora.
In ravno tam, v tihem naporu “biti popolna”, izgubljamo stik s seboj.

🕯️ Perfekcionizem ni gonilo odličnosti, ampak zaščita pred bolečino, ki je nekoč nismo mogle izraziti.

---

📚 Viri:
Flett & Hewitt (2002). Perfectionism: Theory, Research, and Treatment.
Brown, B. (2012). Daring Greatly: How the Courage to Be Vulnerable Transforms the Way We Live, Love, Parent, and Lead

Psihoterapija Sabina

03/03/2026

28/02/2026

21/11/2025

19/11/2025

10/11/2025

07/11/2025

05/11/2025

03/11/2025

02/11/2025

01/11/2025

31/10/2025

29/10/2025

Address

Telephone

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category