https://www.facebook.com/111302354992247/

Tvoja vrednost, Maribor (2026)

17/11/2022

Tako... Se snemaš in snemaš in misliš, kako fajn, da sem vse to posnela in bodo zdaj ljudje lahko to pogledali, namesto da berejo, potem pa seveda FB ne naloži videa Oz. Ga sploh ne zazna. Ja, verjetno je bil predolg. Pa prav je, včasih zadanemo bistvo bolje z zapisom in eto, sledi tukaj. ➡️➡️

Moja osebna anekdota: bodi pozoren, da medtem, ko nekomu pomagaš glasiti požar, ta nekdo slučajno nena sam priliva bencina na ogenj in bodi pozoren, da na koncu z njim ne bo polil še tebe.

Ja, naša življenja so povezana, prepletena, vse to. In hkrati smo pa tudi individuum, drevo za sebe, v ogromnem gozdu.

Pomembno je, da znamo živeti sebe, dihati za sebe, živeti svojo vizijo, svoje sanje dati na prvo mesto.

Če ne damo svojih sanj na prvo mesto, verjetno živimo tuje sanje. In potem se zgodi, da nekdo poliva bencin po nas, mi pa tega ne vidimo ali pa vidimo prepozno.

Odlično in fenomenalno je, da imamo vodje, ki imajo vizije, imajo plane in želijo imeti samoiniciativne ljudi, ki znajo sami rešiti težave, ki znajo samo furati stvari.

Ampak, kdaj pa se ta samoiniciativnost konča in prične naša zgodba? Zgodba družine, zgodba hobijev, zgodba česarkoli.
Če nimamo urejenih mej, če niso nekatere stvari definirane, se hitro znajdemo v sivi coni.

Ja, je že prav, da rešuješ probleme in to pove veliko o tebi - bravo za sposobnost! Kdaj pa ta samoiniciativnost postane samodestruktivnost? Kdaj delamo preveč za druge in premalo za sebe? Morda takrat, ko se zavedamo, da če ta drugi odpade iz našega življenja, nam ne ostane nič. In takrat se je tega potrebno zavedati in morda začeti vlagati v sebe.

Veš kako je?, ko ti delaš cele dneve za nekoga, nimaš prostih vikendov, itd., s tem jemlješ sebi možnost razvoja.
Če smo preveč vpleteni v tujo zgodbo, naše zgodbe ni. Šef pa te lahko odpusti iz danes na jutri. In ja, pač tako je.
Če nekdo brez obzira pričakuje, da boš na voljo zanj 24/7 potem neke vzajemnosti v odnosu verjetno ni.
Ampak ljudje velikokrat ne zaupajo dovolj v sebe, da bi na sebe stavili vse, raje zamenjujejo to navidezno varnost zaposlitve s tem, da si malo pristrižejo vrednost.

Še nekaj o tem gašenju ognja. Če človeku ustreza, da vas dominira, da mu sledite, ne glede na ceno, potem bo ohranjal te načine delovanja, ker mu ustrezajo. Vi se morate vprašati zakaj to na določeni ravni, kljub bolečini, ustreza in ugaja tudi vam?
Nekomu ugaja, da zanj delate 24/7. Zakaj pa to ugaja tudi vam? Ne pravim, da je narobe. Ampak morda vas moti in če vas moti, zakaj to ohranjate v svojem zivljenju?

Morda se je smiselno vprašati:
🤔 Zakaj ne verjameš v sebe toliko, da bi nekaj izpeljal/a?
🤔 Zakaj si dovoliš, da so tvoje meje kršene?
🤔 Zakaj živiš in podpiraš sanje nekoga drugega, na račun lastnih?

Na programu gradimo pot k temu:
✨ Odgovorimo na zgornja vprašanja.
✨Gradimo notranji steber.
✨Gradimo našo vrednost.
✨Si vzamemo potrditve in poiščemo svoj doprinos.
✨Postavimo meje.

15/11/2022

Ali se morda preveč zanašaš na druge in si potem razočaran/a?

Je morda čas, da izraziš sebe in poveš kar te morda že nekaj časa teži in nehaš upati, da boš nekako ubežal/a tej odgovornosti?
Morda veš, da bi moral/a narediti določen korak, pa še nisi?

Ko živimo v coni udobja, coni kjer morda ne povemo točno tako kot čutimo, ne postavimo meje, se nam hitro zgodi, da računamo na to, da bodo ljudje to cono našega udobja podpirali. Zavestno ali podzavestno, si želimo, da nas nekdo ne dreza v točko, ki je ne želimo izpostaviti.

Morda že nekaj časa v službi ne zmoremo opraviti svojega dela, ali pa se na nas računa tudi tam, kjer sami več ne želimo sodelovati, ali pa zgolj to, da so ljudje pozabili na to, da imamo svoj delovni čas.
In ja, potem nas morda nekdo, ki ve, da ima svoj delovni čas, ni dosegljiv za druge 24/7, moti in namesto, da bi izrazili sebe in tudi sami postavili mejo, raje obsodimo in rečemo, da se ne moremo zanesti na nikogar.

Seveda - niti nase, ker smo prvo mi tisti, ki se zapuščamo, ko se nam morda na dnevni bazi rušijo meje in za to nič ne ukrenemo.

09/11/2022

Včasih delo od nas zahteva, da se pri nas izrazijo drugačne sposobnosti, kot jih primer uporabljamo pri partnerskem odnosu.

To se najhitreje pozna, če pridemo iz službe in smo nervozni in imamo kratko vžigalno vrvico.
Potem se kar naprej nekaj kregamo, iščemo pri partnerju napake, v osnovi pa smo morda imeli že konflikt, ko je šef od nas zahteval, da nekaj naredimo z grobejši energijo, kot jo imamo v osnovi.

Avtomatsko dobimo občutek, da ne zmoremo in da smo kot osebnost manjvredni, ker nam praktično ni bilo dano biti mi.

Če se ti pogosto dogaja, da si med tednom jezen/ jezna na partnerja, se je morda smiselno vprašati ali izklopiš svojo kariero vlogo, ko prideš domov.
Kolko poznaš sebe in si dovoliš delovati v svoji energiji? Znaš narediti preklop oziroma uravnavati svojo osebnost glede na razmere?

08/11/2022

Sama se spomnim, kako sem na začetku svoje kariere poti vedno, ko sem kaj zafrknila, mislila, da me bodo odpustili.

Temu se zdaj lahko samo nasmehnem. Po eni strani je res. Lahko vas kdajkoli odpustijo.
Ampak ali ste zaradi tega vi slabi?

Vrednost si moramo vedno znati vzeti in videti. Vsak človek ima dodano vrednost. Najhuje je, ker si je ne znamo potrditi. Ali veš kaj vse si v zadnjem času naredil/a za podjetje v katerem delaš? Kako si pripomogel/a k temu, da podjetje raste?

Če si želiš to videti, ti garantiram, da nekaj bo za najti. Si upaš narediti spremembo in biti ti tisti faktor, ki opredeli ali si nekaj naredil/a dobro?

07/11/2022

Bolj želimo nekje nekaj dokazati, bolj se tega oklepamo, ker je že namen samega dokazovanja ta, da nas pelje v neko igro izgorevanja in siljenja.

Se morda ti želiš komu dokazati? Mami, očetu? Morda šefu?

Dokazati se ne moremo nikomur. Če pa ti to vseeno dela preglavice in si pripravljen/a kaj spremeniti, pa me lahko kontaktiraš za brezplačno prvo analizo. ❤️

05/11/2022

Se ti zgodi, da se hitro zjočeš? Ali pa, da te stvari prizadenejo globlje kot nekoga drugega?

Veš, če so nekateri ljudje stabilni in trdni, še to ne pomeni, da so več kot ti ali, da si tu v kakršnem koli pogledu zaradi tega manj.

Dejstvo je, da bomo ljudje vedno bolj želeli imeti to kompetenco, saj se bomo le tako lahko resnično povezali s sočlovekom.

02/11/2022

Včasih imamo občutek, da tako ali tako, nismo dovolj.
Ta občutek nas žene v nestrpnost do sebe, nepotrpežljivost, siljenje sebe v stvari, ki nam niso všeč, pa jih vseeno počnemo.
Poznaš ta občutek?
Tisti:
Morem še to narediti.
Ojoj, tako zaostjam s projektom, že včeraj bi moral biti dokončan.
Zjutraj se moram vstati. Moram se urediti.
Moram biti to in ono.
Vse to je na nek način pokazatelj, kaj si mislimo o sebi in kako se vidimo.
Da nismo dovolj nam pa velikokrat sporoča tudi okolica, saj stvari, ki smo si jih izbrali, ko smo o sebi mislili, da nismo dovolj, nosijo takšno vibracijo nazaj do nas.
Ja, vse je tako preprosto in zapleteno.
Ampak, da se rešiti, če znaš pogledati v sebe in ozavestiti določene stvari, si priznati določene resnice.
Občutek, da nismo dovolj se nam izraža na vsakem koraku.
V službi vsekakor kot pritisk, da bi moral/a narediti nekaj več.
Poznaš koga, ki dela čez svoj delovni čas?
Vprašaj ga/jo kaj je njegov/njen motiv?
V partnerstvu se ti lahko izrazi, kot pretirano dajanje, ali daril ali časa. In na koncu te partner še zapusti, ker namesto, da bi mu dajal svobodno, ga dušiš s svojo prekomernostjo.
To so takšni najboljši pokazatelji, kjer po eni strani nekomu naša nezadostnost ugaja, ker damo več, kot bi naj.
Po drugi strani pa morda znak, da človek, ki nas izbira in nas ima pristno rad, ne bo dovolil, da ga/jo izrabljamo za naše izgorevanje.

Eno izmed spoznanj, ki je definitivno motiv za moje delo, je to, da se nekateri ljudje zavedajo tega, da zaposleni o sebi mislijo, da niso dovolj, vendar jim to ugaja in zato ne dajejo potrditev in si ne želijo izpolnjenih zaposlenih, ker skozi človekovo praznino lažje manipulirajo. A to gre samo do določene točke. Človek prej ko slej zraste čez te svoje omejitve, ozavesti svojo vrednost in najde novo pot.
Si ti pripravljen/a zrasti in ozavestiti svojo vrednost? Katere stvari bi želel/a spremeniti?

Piši v ZS, saj je prvi posvet brezplačen na njem pa skupaj naredima plan za naprej.

01/11/2022

Velikokrat pozabimo, da smo v delovni proces vključeni kot osebnost. Kot osebnost pa imamo tudi svoje vrednote. Dobro je, da se naše vrednote skladajo z vrednotami podjetja in vodje. Tvoje se?

Veš, če smo preveč različni od vizije podjetja, ali pa so naše vrednote preveč različne od vrednot vodje, bo hitro prišlo do razkoraka v skupni poti.
Tukaj rek »podobne ptice skupaj letijo« še kako drži. Konflikt v vrednotah bo namreč vedno povzročil, da se moramo nekje ali zatajiti kot osebnost ali pa si izboriti mesto v podjetju. In boriti se, že vemo, vodi do izgorevanja.

Čisto navaden in pogost primer je: šef, ki želi ustvariti nekaj velikega in je pripravljen zato vse narediti in »spodaj« zaposleni, ki pa želijo nekaj ustvariti, a ne na vsak način. Spomnim se svojega dogodka, ko smo nekoč v eni službi imeli teambuiling. Naredili smo nekakšno vajo, da so na plano posijale določene naše vrednote in koliko nam v življenju pomenijo. Primer čast je bila pri meni na najvišjem mestu. Poznam to, ker, če se meni kaj ne zdi etično tega ne bom naredila. Nekdo pa je imel rezultat čast nižje od mene. Ta oseba je primer tega, da marsikdaj zna narediti nekaj kar morda ni najbolj etično oziroma si o tem ne razbija toliko glave kot jaz, a je morda v poslovnem smislu uspešnejša.
Nauk zgodbe je – če delate s profili nadrejenih, ki jim več pomeni dosežek kot čast, boste recimo v takem okolju izgorevali, saj boste konstantno morali tajiti svojo osebnost in vrednoto.
V takem primeru si je, preden se nam pojavijo/izrazijo kakšne zdravstvene težave, morda smiselno ali poiskati pomoč v obliki svetovanja, coachinga in malo zgraditi osebnost, ali pa opustiti takšno službo, saj konec koncev, kaj nam služi služba, če niti v njej ne moremo uživati, še manj pa uživamo v prostem času, kjer nemalokrat ljudje potem že zaradi posledic rešujejo svoje zdravstvene izzive, namesto, da bi se veselili življenja in ga uživali.

26/10/2022

Gledaš kdaj druge kaj delajo in kako delajo?
Ko je to v neki lastni stabilnosti, potem to gledanje izkoristimo za svoj napredek in razvoj. Kadar pa zaidemo v skrajnost, da s tem kompenziramo lastno varnost in vrednost pa nastane problem.
Vsak stabilen človek redko prizadene ali škoduje sočloveku. Če pa smo v skrajnosti pa tudi skrajno delujemo. Pomeni, da se na podlagi napak drugih povzdigujemo. Smo glasni in izpostavljamo napake drugih, da bi mi izpadli bolj kompetentni. Velikokrat pa namesto, da bi nekdo bil naš vzor, da mogoče kakšno perfekcionistično delovanje spustimo, bi šli skupno pot z vsemi ljudmi, raje tiste osebe nad katere se umetno dvigamo še bolj stiskamo v kot, izkoriščamo in izrabljamo.

Ni pa treba, da je tako. Morda je smiselno neke stvari malce poštimat, da se to ne dogaja.

25/10/2022

Eden izmed najbolj samouničevalnih vzorcev je, da je nekdo naš sovražnik in, da so ljudje naši sovražniki.
S tem si namreč hitro naredimo zavetje, da so ljudje slabi in, da nam bodo nekaj naredili. To pa nam omogoča tudi da si naredimo zid in ne spustimo ljudi blizu.
Če delujemo po principu, da je nekdo naš sovražnik, pa bomo tudi vedno imeli občutek, da se moramo braniti in varovati, ker smo praktično zmeraj v vojni z okolico.

Kaj pa ti? Kako jemlješ druge ljudi? Imaš občutek, da se moraš z njimi boriti in da so tvoji sovražniki? Ali pa morda vidiš, da nas je vse velikokrat strah in raje skomuniciraš stvari in stremiš k jasnim in iskrenim odnosom?

23/10/2022

Zdi se, da si vsaka oseba za svoj trud zasluži priznanje. Kdor se tega zaveda, že ima prvi korak k videnju svoje vrednosti, kdor pa še ne, pa se bo tega še naučil.

Potrditev lahko damo samo, če imamo v prvi vrsti osnovno ljubezen in sprejemanje do sebe, v drugi vrsti pa znamo videti, da noben nič ne dela nalašč in, da vsak dela po najboljših možnih močeh, v tretji vrsti pa moramo znati potegniti črto, med tem da pričakujemo ogromno od sebe in smo kdaj v želji po dosežku grobi do sebe in razlikovanje med tem, da pa tega istega ne gre pričakovati od/do drugih in tudi v želji po tem da bi mi ali oni uspeli, ne moremo biti grobi do njih. Velikokrat namreč osebe operirajo skozi princip »kakšen sem do sebe, takšen sem do drugih« - a ravno tukaj se vodja loči od zaposlenega.
Vodja mora imeti razvite mehkejše sloge vodenja, saj ljudje že po naravi preveč pritiskajo na sebe in s tem izgubljajo pomembno energijo, se pravi, da nekako vodja kot mentor mora biti usposobljen za to, da te pritiske skozi mehko mentoriranje odstranjuje/blaži.

Od kje pa lahko izhajajo zadržki pred dajanjem potrditev sebi in drugim?
- Primer 1: Lastni kompleksi, kjer imamo občutek, da če bomo drugim dali potrditev, bomo s tem znižali vrednost sebi in se »podredili«.
- Primer 2: Lastni predsodki o tem, da je grobo bolj pravi način (ponavadi izhaja iz oblike vzgoje, kjer smo hrepeneli po potrditvi enega od staršev, pa te ni nikoli bilo, zato smo izoblikovali mehanizem, kjer se »grebemo« za uspeh – pa če nam je to prijetno ali ne – uspeti moramo).
- Primer 3: Zanikanje ljubezni (potrditev je ljubezen do sočloveka), v strahu pred tem, da nas ne bi kdo izigral.

Tvoja vrednost

17/11/2022

15/11/2022

09/11/2022

08/11/2022

07/11/2022

05/11/2022

02/11/2022

01/11/2022

26/10/2022

25/10/2022

23/10/2022

Address

Website

Alerts

Shortcuts

Share