17/03/2026
ŽENSKA, KI MOŠKEMU TEŽKO ZAUPA
je navzven lahko odprta, "okej", " vse je v redu", nezlomljiva, močna...
Navznoter pa zadržana in se ne upa predati. Še predobro ve, kako boli, če se odnosu preda "do konca" in se ponovno opeče. 🔥
Ne želi več tja. Dovolj je bilo. Želi drugačen odnos. Ali pa še sploh nima negativne izkušnje od prej, ji je pa 100% bližina čisto nepredstavljiva. 🤕🩹
Razumsko gledano ji je vse jasno in razumljivo...
Čustveno pa pristane tam, kjer si v resnici ne želi biti. Na drugem polu, v drugi skrajnosti. Blokira si bližino... In pravo, globoko intimo. 💔
Paradoks: tega si ne želi, pa se ji vseeno dogaja: lahko se počuti sama ali nepovezana, saj se "z vsemi štirimi" in z vsemi zavorami brani, da bi se 100% odprla temu odnosu. Ter mu zares dala potrditev. (Ne le "na papirju" ali na IG story-jih 👀).
🌸🌸🌸
Drage ženske, tole moramo vedeti:
Ranljivost ni naša šibkost, temveč je naša moč. S tem, ko nas je strah in smo zakrčene, poskušamo obdržati nadzor. Vendar pa se prava preventiva ne zgodi v tem, da smo trde in zakrčene ter da imamo vse pod kontrolo. Zgodi se tam, kjer se učimo biti do sebe in svojih ran sočutne in razumevajoče, na neki točki pa zmoremo tudi reči:"Ja, bila sem ranjena. Zato so moje obrambe čisto razumljive. In prav zato danes izberem drugače. Se predati."
Kajti če se predamo in odpremo, si dovolimo biti v novem razmerju z miselnostjo "sem tukaj in zdaj, karkoli že bo", še to ne pomeni, da tvegamo svojo moč in avtonomijo. Samo s prisotnostjo (biti tukaj in zdaj) ter z zaupanjem (dajem možnost, da se tole lahko izteče v najvišje dobro) lahko odpremo pot za nekaj novega. Drugačnega.
In brez ranljivosti se ne moreta zgoditi prava, globoka bližina ter intima. Zgodi se le samo-sabotaža. In sabotaža odnosa. 🏴☠️
🌸🌸🌸
