Avisensa

25/02/2026

Čustva so ključen del naše psihološke sestave, saj dajejo pomen dogodkom in vplivajo tako na nas same kot na naše odnose z drugimi. 🤝
Na osebni ravni 👤 čustva delujejo kot hiter notranji sistem, ki nas usmerja in pripravlja na akcijo brez dolgega razmišljanja. Ko se čustva pojavijo, uskladijo našo pozornost, razmišljanje, telesne odzive in vedenje, s tem pa nas pripravijo na takojšnje delovanje in odzivanje, 💫 pomembno pa vplivajo tudi na naše odločitve in prihodnje vedenje.
Na medosebni ravni 👥️ čustva delujejo kot komunikacijski sistem, 💬 saj jih izražamo na različne načine: z besedami, obrazno mimiko, glasom, držo in gibi. Drugi naše čustvene izraze večinoma zanesljivo prepoznajo 👀. S temi izrazi sporočamo okolici, kaj nam je pomembno in kakšen je naš odnos do različnih zadev. Čustva tako vplivajo na socialne interakcije, vzbujajo odzive v drugih in pomembno vplivajo na naše odnose. 🤗
V objavi se posvetimo nekaterim bolj znanim čustvom in njihovim osebnim ter medosebnim funkcijam. 😄😢😡😨 Preberite si več spodaj! 👇
Čeprav se morda na podlagi naših opisov čustva zdijo preprosta, so v resnici zelo kompleksna, tako pa je tudi področje raziskovanja čustev zelo bogato. 📚. Pa četudi se s čustvi ne ukvarjamo raziskovalno, nam lahko razumevanje čustev in tega, zakaj se pojavijo, pomaga bolje spoznati sebe, svoje vrednote in želje 🌱.
Vam je objava všeč? Vas zanima funkcija še kakšnega drugega čustva? 🤔 Podelite z nami!
Vir: Hwang, H. in Matsumoto, D. (2018). Functions of emotions. V R. Biswas-Diener in E. Diener (Ur), Noba textbook series: Psychology.

20/02/2026

Dragi študentje in študentke! 🎓

V torek, 14. aprila 2026 ob 16. uri bomo za vas v sodelovanju z Univerzo v Mariboru izvedli delavnico "Motivacija za študij in krepitev močnih področij" v online obliki (preko MS Teams). 💻

Delavnica je namenjena študentom_tkam, ki želijo razvijati motivacijo za študij ter prepoznati in razvijati svoja močna področja. S pomočjo teorije in praktičnih vaj bodo udeleženci_ke raziskovali_e vire svoje motivacije ter načine, kako svoje prednosti učinkovito uporabiti pri študiju in v osebnem življenju. 🎨

Delavnica je brezplačna, prijave pa bodo odprte do 12. aprila 2026. ✨ Za več informacij prilagamo povezavo ...

Delavnica je namenjena študentom, ki želijo razvijati motivacijo za študij ter prepoznati in razvijati svoja močna področja. S pomočjo teorije in praktičnih vaj bodo udeleženci raziskovali vire svoje motivacije ter načine, kako svoje prednosti učinkovito uporabiti pri študiju in v osebnem...

19/02/2026

Ko so čustva neprijetna, jih včasih zaznamo kot težavo, ki jo je treba čim prej odpraviti. 🤕
Tako razumevanje lahko poveča notranjo napetost, saj čustvo doživljamo kot nevarno ali nezaželeno. V resnici pa so čustva sporočilo o našem odnosu do različnih dogodkov 📨, npr.: žalost kaže na izgubo nečesa pomembnega, jeza opozarja na zaznano krivico ali kršitev meja, zavist pa razkriva željo po nečem, kar ima nekdo drug. 💡
Ko čustva prepoznamo in sprejmemo z radovednostjo namesto z bojem, z njimi lažje živimo in sebe bolje razumemo. Prav to razumevanje nam lahko pomaga pri izbiranju smeri svojega življenja. ⛵️

12/02/2026

Kakovostni odnosi niso nekaj, kar nekega dne dobimo in to preprosto imamo. Da bi ohranili in krepili povezanost, moramo odnosom namenjati čas, pozornost in trud tudi takrat, ko so naši urniki polni in življenje drvi mimo nas. 😮‍💨
Če so nam (partnerski, prijateljski ali družinski) odnosi pomembni, naj kakovosten čas za bližnje ne bo le nekaj, kar si privoščimo, ko “ostane čas”, temveč nekaj, za kar si prostor v urniku zavestno ustvarimo. Lep sms. Hiter klic. Kava med tednom. Kratek sprehod. 🥰
Prav na osnovi teh majhnih gest se razvija odnos, ki se lahko zares razcveti. ❤️🌷

05/02/2026

Nadaljujemo z razbijanjem mitov »pop psihologije«. 🔨
Tokrat pod drobnogled postavljamo idejo, da misli ustvarjajo realnost oziroma da lahko s pozitivnim ali negativnim razmišljanjem neposredno vplivamo na svet okoli nas. 🧠✨ Ideja o »moči misli« spada med nekoristna prepričanja o mislih, podobno kot prepričanje, da lahko svoje misli 100% nadzorujemo.

Več si preberite v objavi! 👆
Predlagali smo preprost eksperiment, s katerim lahko takšno prepričanje preverimo na varen način. A bodite pazljivi: če vas misli pogosto vznemirjajo ali v omenjeno prepričanje močno verjamete, je takšen eksperiment priporočljivo izvajati ob podpori psihologa ali psihoterapevta. 🌱
Poznate še kakšen psihološki mit, ki bi ga želeli razčleniti? Veseli bomo predlogov v komentarjih. 💡

28/01/2026

V trenutkih močnih neprijetnih čustev, kot sta tesnoba ali bes, se pogosto ujamemo v tok negativnih misli 💭 ali pa smo pretirano osredotočeni na svoje telesne občutke, kar lahko našo stisko še okrepi. 🫨
V takih trenutkih je koristno, da pozornost zavestno preusmerimo iz notranjega doživljanja v okolico. 👀 Pri tem nam lahko pomagajo tehnike prizemljitve.
Ena izmed najbolj znanih je tehnika 5-4-3-2-1, s katero s pomočjo čutil poiščemo različne dražljaje okoli sebe in se ponovno »zasidramo« v sedanji trenutek ⚓.
Preprosta navodila so prikazana na sliki.
Tehniko lahko uporabimo tudi takrat, ko se počutimo mirni 🌤️. Z redno vajo jo bomo v trenutkih močnih čustev hitreje priklicali in jo lažje uporabili.
Vabljeni, da tehniko 5-4-3-2-1 tudi sami preizkusite. 🤗

22/01/2026

Se kdaj ustaviš in opaziš, kje so tvoje misli večino časa? 💭
V preteklosti, kjer se znova in znova vrtijo isti (pogosto boleči ali neprijetni) dogodki?
V prihodnosti, ki je polna skrbi, preverjanja vseh možnih scenarijev in načrtovanja?
Ali pa so nekje v ozadju, medtem ko drsiš po družbenih omrežjih, gledaš videe ali Netflix in “nekako” preživljaš dneve? 😶‍🌫️
Ko so naše misli pogosto “drugje”, se lahko pojavi občutek, da življenje kar drvi mimo nas. Čeprav so razmišljanja o preteklosti (npr. spominjanje preteklih situacij) in prihodnosti (npr. predvidevanje, kaj se lahko zgodi) lahko koristna in funkcionalna, pa je včasih bolj koristno naše misli usmeriti na “tukaj in zdaj”. ✨
Ko si dovolimo biti res prisotni v sedanjem trenutku (ko smo sami ali v družbi, ko pospravljamo ali se ukvarjamo s hobiji), dnevi postanejo bolj polni. 💫

15/01/2026

✨ Ste si že zastavili novoletne cilje ali še razmišljate o tem? Raziskave kažejo, da način, kako oblikujemo svoj cilj, v neki meri vpliva na to, ali ga bomo dejansko dosegli. 🧩
Več si preberite v današnji objavi! 👆
Zakaj so cilji, usmerjeni k doseganju, bolj učinkoviti? 🤔

● Usmerjeni smo v želene, pozitivne spremembe, ne pa v izogibanje nečemu negativnemu.
● Ne usmerjajo pozornosti na “prepovedano”, zato manj obremenjujejo misli.
● Osredotočenost na pozitivne izide krepi vztrajnost, medtem ko je osredotočanje na izogibanje negativnemu pogosto povezano s samokritiko.
● Lažje je meriti, kaj smo naredili, kot pa to, čemu smo se izognili.
Poskusi letos cilje oblikovati v pozitivni smeri in zmagaj! 🌟

08/01/2026

Zdaj, ko je sneg prekril večji del Slovenije, imamo končno občutek, da je zima prišla. In to tista ta prava zima! ❄️🥶
Z njenim prihodom se povsem naravno spremenita tudi naše počutje in vedenje: naš tempo se upočasni, pogosto smo manj aktivni in manj družabni, motivacija in nivo energije pa ne odražata ravno naše zagnanosti od takrat, ko smo (ambiciozno) zastavljali svoje novoletne zaobljube. Ta sprememba v nas je naraven (in začasen!) telesni odziv na hladne dneve z manj svetlobe. 🌫️☀️
Ko se bodo dnevi podaljšali in nas bo toplo vreme znova vabilo ven, se bo temu prilagodila tudi raven energije. 🌱 Do takrat pa je smiselno ostati v stiku s sabo, poslušati svoje telo in skrbeti za osnove telesnega ter duševnega zdravja brez obsojanja samih sebe, če je v tem obdobju naš zagon nekoliko manjši. 🤍

31/12/2025

Vstop v novo leto včasih spremljajo vprašanja glede tega, kaj nam bo prineslo.Ta vprašanja odražajo našo željo po predvidljivosti in občutku varnosti. 🔦
A morda je pomembnejše nekaj drugega: kam bomo v teh 365 dneh usmerjali svojo pozornost in čemu bomo namenjali svojo energijo. 🌱 Cilje redko dosežemo čez noč, pogosteje nas do njih vodijo majhne, vsakodnevne izbire. 🤍

24/12/2025

🎄✨ V času božičnih praznikov pogosto začutimo pritisk, da bi morali biti bolj veseli, družabni in aktivni, četudi se tako ne počutimo in si tega ne želimo. Pomembno je, da ta pritisk prepoznamo, in se obenem zavemo, da prazniki nimajo ene same "prave" oblike niti enega samega "pravega" razpoloženja. Ljudje imamo različne potrebe, želje in ritme ... čez leto in tudi med prazniki 🌿⏳.
Želimo vam mirne dni, preživete na način, ki vam najbolj ustreza ✨🌱.

11/12/2025

Biti sam… 🌿 Kako se ob tem počutite? Na kaj pomislite?
Mnogi preživljanje časa s samimi seboj povezujejo z osamljenostjo, pa ni nujno, da je tako. Samota je lahko priložnost, da se povežemo s sabo: da reflektiramo o dnevu, odnosih, vrednotah ali ciljih; da si vzamemo trenutek zase, zadihamo, zapojemo ali zaplešemo, brez da nas kdo vidi; da si dovolimo biti, kdor smo. 🌸
Samota lahko prinese več notranjega miru, več ustvarjalnosti in več energije, saj nam ponudi prostor za raziskovanje tem, ki nas resnično zanimajo. Ko smo sami, lahko brez vpliva drugih preizkušamo nove aktivnosti, odkrivamo lastne strasti in se učimo na način, ki nam najbolj ustreza. 🪁 Pomembno pa je, da samota ni prisiljena, ampak izbrana, ter da vemo, da se lahko kadarkoli vrnemo v družbo. 🪩
Ko je samota takšna (prostovoljna, umirjena, polna naših lastnih vsebin) postane prostor, kjer se res srečamo s sabo. 🪞