Srčna soba PSIHA

11/01/2026

Nov začetek ni stvar poguma. Je odločitev, da narediš prvi korak,
tudi če še ne veš, kam te bo to peljalo.

10/01/2026

Pogosto čakamo, da nam drugi dajo razumevanje, varnost ali potrditve. A resnična sprememba se začne takrat, ko se vprašamo,
ali smo si to že dovolili dati sami. Ko to naredimo, se začnejo tudi odnosi okoli nas postavljati drugače.

09/01/2026

Hvaležnost ni zanikanje teže življenja in ni pretvarjanje, da je vse popolno. Je zavedanje, da ima tudi nepopolno svoj namen.
Da je tisto, kar danes imenuješ navaden dan, za nekoga neuresničena želja. Ko se naučiš redno opaziti, kar že imaš, se tvoj pogled spremeni, in s tem se razširi tudi življenje samo. Več ko si hvaležen, več lepote vidiš: v majhnih trenutkih, v bojih, ki te oblikujejo, in v poti, ki te tiho uči, kdo postajaš.

08/01/2026

Strah pred prihodnostjo nas tiho potegne iz sedanjosti. Uči nas gledati naprej, iskati nevarnosti, scenarije, izgube. A življenje se ne dogaja tam. Dogaja se tukaj...zdaj.
Radost ni zanikanje resničnosti. Je odločitev, da kljub negotovosti ostanemo v stiku s sabo, z dihom, s telesom, z majhnimi stvarmi, ki nas spomnijo, da smo živi.
Ko si dovolimo radost v tem trenutku, telesu povemo, da je varno.
In iz tega občutka varnosti se prihodnost začne drugače preoblikovat..
Ni nam treba vedeti vsega....Dovolj je, da smo danes prisotni.

07/01/2026

Dragi bralec, včasih se v življenju znajdeš na točki, ko nimaš več jasnih odgovorov, stara pravila ne delujejo več in smer, po kateri si hodil, ne daje več občutka smisla. To ni znak, da si zgrešil ali da si šel predaleč, ampak pogosto pomeni, da si prerasel verzijo sebe, ki je to pot nekoč potrebovala. Izgubljenost v takšnih trenutkih ni napaka, temveč naraven prehod..je prostor med tem, kar si bil, in tem, kar šele postajaš. Prav tam se začnejo odpirati nove možnosti, ki jih prej nisi mogel videti, ker si bil preveč zvest znanim potem. Ko si dovoliš ostati v tem vmesnem prostoru, brez hitenja po hitrih odgovorih, začneš postopoma prepoznavati smer, ki je bolj usklajena s tabo, z tvojo resnico in tvojim notranjim občutkom smisla.

07/01/2026

Pozdrav mojim novim sledilcem! Veseli me, da ste se pridružili! Milan Gombač, Ida Šarlah, Nataša Marguč, Irma Gujtman, Tanja Šuligoj, Marko Kresnik, Miha Bajac, Mitja Muminović🥰🥰🥰

06/01/2026

Včeraj sem brala knjigo budističnega meniha, v kateri sem naletela na ta pregovor, in me je ustavil bolj, kot bi pričakovala, ker v eni sami misli pove nekaj, kar pogosto razumemo šele po letih notranjega dela.
Ta pregovor ne govori o tem, kdo je boljši in kdo slabši, ampak zelo jasno pokaže, da sveta nikoli ne vidimo takšnega, kot v resnici je, temveč vedno skozi stanje lastne zavesti, skozi notranji prostor, iz katerega gledamo, čutimo in presojamo.
Ne vidimo ljudi takšnih, kot so oni, ampak takšnih, kot smo mi v tistem trenutku:s svojimi ranami, strahovi, zrelostjo ali mirom.

Ko smo v notranjem miru, v drugih lažje prepoznamo mir.
Ko smo ranjeni, povsod zaznavamo grožnje, napade ali zavrnitev.
Ko rastemo, začnemo v ljudeh videti potencial in globino.
Ko pa smo ujeti v kaos, se nam zdi, da je kaotičen ves svet okoli nas. Zato ni tvoja naloga, da te vsi razumejo, sprejmejo ali vidijo v tvoji resnici.Ni tvoja naloga, da popravljaš pogled drugih ali jim dokazuješ svojo vrednost. Njihov pogled govori predvsem o njihovem notranjem stanju, ne o tebi.
Iiiin seveda dragi moji ,morda najlepši del tega uvida je ta, da kadar v nekom vidiš svetlobo, sočutje ali dobroto, to ni naključje, to pomeni, da je ta svetloba že del tebe.😍🥰

06/01/2026

Hvala, ker si najbolj dejaven član in si se uvrstil/-a na moj tedenski seznam interakcij! 🎉 Zdenka Zebec, Nives Vodovnik, Alenka Kvas Narat, Gregor Kukolja, Olga Kojzek 🥰🥰🥰

05/01/2026

Na blogu Srčne sobe PSIHA delīm zapise o osebni in duhovni rasti, notranjih procesih ter tudi o temah, kot so duševne stiske in okrevanje – iskreno, človeško in brez olepševanja.

Če ti je blizu razumevanje sebe in poti nazaj k notranjemu ravnovesju, lahko zapise prebereš tukaj:
👉

Blog Srčne sobe PSIHA ponuja zapise o osebni rasti, duševnem zdravju in psihološkem izobraževanju ter coaching svetovanje v Mariboru.

05/01/2026

Včasih nas v resnici ne ustavi padec, ne napaka in ne to, da bi poskusili in bi šlo kaj narobe, ampak dvom, ki se pojavi še preden sploh naredimo prvi korak in nas počasi začne ustavljati z vprašanji, ali smo dovolj pripravljeni, ali sploh vemo, kaj delamo, in ali ne bi bilo bolj varno še malo počakati.
Aaaaampak dragi moji, življenje se redko premakne takrat, ko imamo vse razčiščeno, ker se jasnost skoraj vedno rodi šele iz gibanja, iz tega, da kljub dvomu naredimo en majhen korak naprej, tudi če ni popoln in tudi če nas je malo strah.
Ni treba, da danes veš, kako se bo vse izšlo, niti ni treba, da imaš načrt do konca; dovolj je, da začneš, ker se iz enega koraka rodi naslednji, iz poguma pride zaupanje in iz zaupanja se stvari začnejo zlagati same.
In ostalo… bo sledilo.

04/01/2026

Kar ima resnično vrednost, nas ne polni z informacijami, ampak nas postopoma preoblikuje in ohranja žive.

03/01/2026

Vse, kar v življenju zares šteje, pogosto opazimo šele takrat, ko se nekaj v nas ali okoli nas zlomi, utihne ali izgine.
Žalost nas ne kaznuje, samo upočasni, da lahko končno vidimo, kaj smo prej jemali za samoumevno.
Hrup nas ne moti po naključju , opozarja nas, kako zelo pogrešamo mir. In odsotnost… ta najglasneje pove, kaj je imelo v resnici v našem življenju pravo težo.