https://www.facebook.com/105788261287952/

Fizioterapija Fokus, Cesta Komandanta Staneta 4 a, Medvode (2025)

04/06/2025

Tole ni "navadna" fizioterapija...

Velikokrat slišim od svojih strank:
"To, kar ti delaš, ni navadna fizioterapija."
In vedno se ob tem nasmehnem ... in zamislim.

Ker ... kaj pravzaprav pomeni "navadna fizioterapija"? Kako si jo predstavljamo? Le masaža, vaja ali aparat? Hitri popravki brez globljega razumevanja?

Po eni izmed definicij je fizioterapija znanstveno utemeljena zdravstvena stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo gibalnih težav. Temelji na znanju anatomije, fiziologije, biomehanike in kineziologije.

A moje delo je sčasoma postalo več kot to.
Postalo je povezovanje telesa, psihe, čustev.
Ker težava, ki se pokaže v telesu, pogosto ni nastala čez noč – in pogosto ni le telesne narave.

Moje obravnave so včasih kot mini delavnice.
Ne želim le sprostiti napetosti ali odpraviti bolečine – želim, da stranka razume, zakaj je do težave sploh prišlo. Kaj so bili vzroki, kateri mehanizmi, katere navade? Ko to razume in ozavesti, šele takrat lahko res začne spreminjati svoje telo in svojo zgodbo.

Pogosto poudarim:
Na obravnavi ste eno uro. Potem pa greste domov in tam preživite dneve – s svojim telesom, s svojimi navadami, s svojim življenjem. In ravno tam se dogajajo ključne spremembe.

Zame je fizioterapija tudi edukacija.
Učenje telesne pismenosti.
Učenje, kako zaznati sebe, prepoznati signale telesa.
In predvsem – prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje.

Zato to, kar počnem, ni "klasična" fizioterapija.
Je celosten pristop. Je kombinacija znanja, izkušenj, intuicije in prisotnosti.
Je terapija, ki te spodbuja, da postaneš aktiven udeleženec svojega zdravljenja.

In mogoče – ravno zato – tako dobro deluje 😊

Kako pa ti razumeš fizioterapijo ? 💬

Kaśka 💫

28/05/2025

🛠️ Življenje je škatla z orodji za samostojno delo.

Vsak dan nosi s seboj nova vprašanja, izzive in viharje. Včasih se zdi, da iščemo odgovore zunaj sebe – a pogosto jih najdemo prav v sebi.

Telo je prostor modrosti.
Ko mu prisluhnemo, nas vodi – pokaže, kaj potrebuje, kje zadržujemo, kje moramo spustiti, kje dodati in kje odvzeti …

Ena najmočnejših poti navznoter je dihanje.
Kot notranji motor nas umirja, oživlja, povezuje. Nežno uravnava delovanje vsega, kar v nas živi.

Tam so še orodja tišine, občutenja, gibanja, dotika … Vse tisto, kar nas vrača k sebi – preprosto in pristno.

In naša odgovornost je, da se učimo, raziskujemo in samostojno skrbimo za svoj notranji svet. Pot je osebna, a ni osamljena. In moč je pogosto bližje, kot si mislimo.

Naj bo to opomnik:
Orodja že imaš. 🛠
Viharji pridejo – a tudi minejo. 🌪
Zaupaj sebi. Hodi počasi, a pogumno. 🏋‍♀️

Kaśka 😇

14/05/2025

Programirana na srečo ✨

Ko sem se rodila, sem imela okoli glavice še tanek ovoj. Medicinske sestre so se nasmehnile moji mami in šepnile:
"W czepku urodzona." – kar naj bi pomenilo: rojena s srečo.

Mama mi je kasneje večkrat pripovedovala to zgodbo. Vesela sem, da mi jo je predala na tak način –
kot da mi je dala dovoljenje, da verjamem v to,
kar nosim s sabo od prvega diha.
Kot da bi mi življenje že ob rojstvu položilo v zibko skrivno varovalko.
Nekaj, kar me vodi skozi viharje z lažjim korakom.

In meni je bila ta misel vedno lepa. ❤️
Všeč mi je verjeti, da imam srečo. 💫

Ne gre za to, da bi imela več sreče kot drugi –
ampak za to, da rada verjamem, da je nekje v meni. 💛
Kot seme, ki ga z mislimi zalivaš in z vero oživiš.
In trudim se, da ta občutek negujem in mu dam prostor.

Meni se zdi, da sreča res ni naključje.
Da je kot notranji kompas. 🧭
Ko jo začneš iskreno verjeti, jo začneš tudi živeti. Ko ti drugi rečejo, da jo imaš – in ko si to začneš govoriti tudi sam,
sreča ni več nekaj zunanjega, ampak nekaj, kar nosiš v sebi.
Ta energija se začne širiti, kot mehka aura.
Ljudje jo začutijo. Priložnosti se ti približajo.
Težave postanejo lažje. In z vsakim dnem bolj verjameš, da si res tisti človek, ki ima srečo. ✨

Podobno je z zdravjem.
Res ni vse v naših rokah – a nekaj pomembnega pa je: naš odnos.
Do telesa. Do bolečine. Do upanja.
Ko se ne izgubiš v vprašanju “zakaj jaz?”, ampak se raje vprašaš “kaj zdaj?” –
se v tebi nekaj spremeni.

Tudi ozdravitev je lahko pot vere.
In moč ni vedno v tem, da nič ne boli –
ampak da znaš kljub vsemu verjeti, da bo bolje. 🌱

Ne vem, ali sem se rodila s srečo.
Všeč mi je pa verjeti, da jo imam.
In v tem je moč.

Sploh ni treba, da o tem govorimo naglas. 🤫
Dovolj je, da vemo sami.
Da v sebi nosimo to toplino –
in se kdaj potiho nasmehnemo.
Sami sebi. 🤍
Ali svoji sreči. 🍀

Kaśka 😉

21/04/2025

Gibanje na recept.

Ne vem kako vi, ampak jaz res rada jem. Užitek ob hrani mi je prav poseben obred. Pogosto že zvečer razmišljam o jutranjem zajtrku – še posebej tistem sobotnem, ki mu pravim kar hotelski zajtrk. Takrat gre na mizo vse iz hladilnika, še posebej pa sveže dobrote iz . Potem pa še kava in sem zmagala 😁

A po vsakem obroku se v telesu začne precej pestro dogajanje – sladkor v krvi naraste, trebušna slinavka sprošča inzulin, prebava se zažene in telo dela s polno paro, da razgradi, absorbira in uravnovesi. Če v tistem trenutku obsedimo, mu ravno ne olajšamo dela. Že kratek, zmeren sprehod – recimo 30 do 40 minut po obroku – lahko močno pomaga. Aktivne mišice namreč porabljajo glukozo neposredno iz krvi, kar pomeni, da se sladkor po obroku hitreje stabilizira, inzulinski odziv je boljši, prebava pa podprta z gibanjem.

A to je le del zgodbe. Gibanje je v fizioterapiji eno najmočnejših “zdravil”, kar jih imamo – ne samo za presnovo, temveč tudi za mišično moč, gibljivost, držo in celo za delovanje možganov. Z redno telesno aktivnostjo lahko dolgoročno zmanjšamo verjetnost za pojav bolečin v hrbtenici, sklepih, izboljšamo ravnotežje in zmanjšamo tveganje za padce. Telo postane bolj usklajeno, stabilno in odzivno, bolj kos vsakodnevnim obremenitvam – pa naj gre za sedenje v pisarni ali katerokoli drugo delo.

Prepričana sem, da bi vsak dan morali vsaj enkrat razgibati telo do te mere, da se naša notranja “pečica” malo zakuri – da se zadihamo, rahlo spotimo, in telesu damo signal, da smo živi, gibljivi in pripravljeni na življenje. Ne pretiravati, ampak občutiti, da se nekaj premika – to je tisto pravo.

Priznam, tudi meni včasih je to izziv, ampak se trudim – gibam se 4- do 5-krat na teden, vključujem vadbo za moč, kondicijo, koordinacijo in ravnotežje. Verjamem pa, da če bi ljudje izvajali telesno aktivnost tako redno, kot jemljejo zdravila, bi marsikatero zdravilo sploh ne bilo potrebno.

Da postavimo stvari v perspektivo: v Sloveniji je bilo leta 2023 izdanih skoraj 20,4 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila. Vsak prebivalec je v povprečju prejel 9,6 recepta. Zdravila niso poceni – a gibanje je.

Zato – predpišem:
1x hitra hoja ali hoja v hrib na dan
1x dihalne vaje na dan
1x 15 minut vadbe za moč na dan

Ni treba, da traja dolgo – važno je, da se zgodi. Z razlogom in z namenom.
Telo nima rezervnih delov. Poskrbite zanj kot da vam je mar. Ker vam je.

Zdravilo brez stranskih učinkov? Evo ga. Zdaj pa akcija.

In ja – kmalu začnem deliti tudi konkretne recepte za gibanje. Preprosto, učinkovito, vsakodnevno. Ostani z mano!

Kaśka 🖐

16/04/2025

Preventiva ali kurativa?

Včeraj me je obiskal gospod, ki me je navdušil.
Na terapijo ga je naročila hči – verjela je, da bi mu moj pristop koristil. Prijazno sem ga sprejela in kot vedno začela z vprašanjem:
"Kako vam lahko pomagam?"
Nekoliko zadržano odgovori:
"Veste, jaz pravzaprav nimam težav."
A nato doda:
"Ampak ko sem že tukaj... želel bi ostati tak, kot sem – kolikor se da gibljiv, močan in vitalen."

To mi je takoj seglo do srca 🥰

S pogovorom sva nadaljevala. Omenil je nekaj manjših nevšečnosti iz preteklosti, in z rahlim nasmeškom povedal, da je pred dnevi razporedil nekaj ton drv.
In potem... skoraj mimogrede doda:
"Stara šola… 80 let imam."

80-letni gospod. Ki ni prišel zato, ker bi bilo nekaj narobe, ampak zato, ker želi zase dobro. Prišel je preventivno!

Še več – svoje telo sprejema s hvaležnostjo in neverjetno modrostjo. Skrbi zanj spoštljivo, kot za dober stroj, ki ga je dolgo in zvesto služil. Ne išče popolnosti – išče ravnovesje. Vitalnost.

Kolikokrat poskrbimo zase šele, ko telo zakriči? Ko nas nekaj boli, vleče, zateguje… Ko zmanjka energije ali volje?

Pa vendar… naše telo, kosti, sklepi, mišice nas vsak dan nosijo. Prilagajajo se našim položajem, uram in uram sedenja ali fizičnega dela. Nosijo tudi naša čustva, napetosti, občutke. Zato si zaslužijo več kot le nujno vzdrževanje.

Potrebujejo redni reset sistema – včasih v obliki počitka. Drugič skozi dihanje, gibanje, ali preprosto trenutek tišine. Včasih pa tudi z manualnimi tehnikami, ki človeka popeljejo nazaj v stik s seboj. V telo. V čutenje.

Ne čakaj, da bo treba “gasiti požar”. Naj te tale gospodov zgled spomni, da je skrb zase znak modrosti – ne razvajanja.
Naj ti bo v navdih, da že danes narediš nekaj dobrega zase 🙏

Z nasmehom, Kaśka 😊

11/04/2025

Ali bolečina res nastane tam, kjer jo čutimo? 🤔

Vemo, da pri poškodbi ali dražljaju telo reagira preko nociceptorjev – receptorjev, ki zaznajo potencialno škodo (npr. pritisk, vnetje, ureznina) in pošljejo signal v možgane.
A zanimivo je, da v telesu nimamo posebnih živcev, namenjenih izključno prenosu bolečine. Obstajajo le živčni signali, ki nosijo informacije o dražljajih – in možgani se nato 'odločijo', ali jih bodo zaznali kot bolečino.

Bolečina zaradi poškodbe je resnična. A to, kako jo doživimo, ni odvisno samo od telesa.

V možganih se ti signali prepletajo z našimi čustvi, stresom, izkušnjami in notranjimi stanji.
Zato je bolečina več kot le fizični odziv – je zaznava, ki se oblikuje v nas.

Placebo lahko zmanjša bolečino.
Stres jo lahko okrepi.
Pozornost jo lahko umiri.

Ali je bolečina emocija?
Morda ne čisto – a vsekakor jo soustvarjajo ista možganska območja, ki predelujejo strah, žalost,y ogroženost, varnost.

Nekdo lahko občuti močno bolečino ob manjšem dražljaju, drugi skoraj nič – odvisno od občutljivosti celotnega sistema.

To je še posebej izrazito pri kronični bolečini – ko bolečina vztraja tudi dolgo po tem, ko poškodba že mine.
Pri kronični bolečini ni nujno več telesne škode, a živčni sistem ostane "na preži", bolj občutljiv, bolj reaktiven.
Možgani so se naučili bolečino zaznavati – in jo lahko ohranjajo, tudi brez novega vzroka.

To ni "v glavi" v negativnem smislu – to je v živčnem sistemu. To je odraz našega notranjega sistema zaznavanja in varovanja. In tudi tu velja: kar je naučeno, se lahko sčasoma tudi spremeni.

Morda bolečina ni le sovražnik, ki ga moramo pregnati.
Morda je tudi sporočilo telesa, ki nas vabi k pozornosti, skrbi, počasnosti 🙏🍀

Kaj se spremeni, ko jo slišimo kot glas, ne kot grožnjo?

S teboj v raziskovanju, Kaśka 🫶

17/02/2025

Dan, ko so k meni prišli sami gležnji in stopala 🙃

Kot manualna terapevtka se vsak dan srečujem z različnimi težavami, a pred kratkim sem doživela prav poseben dan. Že pri tretji stranki sem se nasmehnila – danes imam na urniku same »noge«!

Prva stranka? Po trojnem zlomu gležnja, že po operaciji, a še vedno na poti do popolne funkcionalnosti. Druga? Zviti gleženj, kjer je bil vsak korak previdno načrtovan. Tretja? Trn petnice – tista bolečina, ki zna biti pravi pain in the... foot 🙃. Četrta? Hallux rigidus – tog palec, ki ji je oteževal vsak korak.

Tisti teden sem imela še stranko po operaciji hallux valgusa na obeh nogah (🫣) in stranko z akutno bolečino v stopalnem loku.

Ko sem jih tako obravnavala, sem razmišljala … Kako pogosto res poskrbimo za svoja stopala? Ta čudovita arhitekturna enota, ki nosi celotno našo težo, blaži udarce in nas povezuje s tlemi, je pogosto prezrta. Morda ji kdaj privoščimo pedikuro ali urejene nohte – in to večinoma ženske – a ali ji res vračamo vse, kar nam vsak dan daje?

Ko stopala preobremenimo, se oglasijo – z bolečinami, otrdelostjo, oteklinami. Njihova sporočila so jasna: "Hej, opazi me! Poskrbi zame!" In veste kaj? Če se pravočasno odzovemo na ta opozorila, so vse težave rešljive! 😊

V moji fizioterapiji so stopala in gležnji redno na »jedilniku« in prav vesela sem, da vam lahko pomagam pri njihovi rehabilitaciji. Z različnimi tehnikami, vajami in fizioterapevtskimi napravami, kot so laser in globinski udarni valovi, uspešno odpravljam težave. Nato pa stranke obvezno naučim, kako morajo same nadaljevati skrb za zdrava in gibljiva stopala tudi doma.

Torej, kdaj ste nazadnje poskrbeli za svoja stopala? Morda je danes pravi dan, da jim namenite malo več pozornosti. Ker – kam bi šli brez njih?

Kaśka

📞 041 482 200
📩 info@fizioterapijafokus.si

Če vas mučijo bolečine v stopalih ali gležnjih in bi želeli strokovno pomoč, me lahko kontaktirate. Z veseljem vam pomagam na poti do lahkotnejšega koraka!

05/02/2025

Zakaj Fokus?
Fokus ni naključje – je moja filozofija.

Ker ni le ime, ampak način, kako delam. V svoji fizioterapiji sem ustvarila prostor, kjer je zdravje v središču – kjer se vse vrti okoli vašega gibanja, dihanja, funkcionalnosti in boljšega počutja.

Ne osredotočam se le na simptome. Zanima me vaša zgodba, saj vsak človek nosi svojo. Skupaj raziskujemo vaše navade, vsakodnevne gibe, vzorce in dejavnike, ki vplivajo na vaše stanje. Ne zdravimo le posledic, ampak iščemo prave vzroke in rešitve, ki vas dolgoročno podprejo. Verjamem, da je zdravljenje sodelovanje – vi aktivno soustvarjate proces okrevanja, jaz pa vam pri tem stojim ob strani.

Fokus pomeni tudi osredotočenost – na vas kot celoto, na individualen pristop in na iskanje rešitev, ki vam resnično pomagajo. Vsak tretma je prilagojen, vsak korak premišljen in vsak cilj dosegljiv… no, vsaj večina. 😉

Če čutite, da bi vam tak pristop lahko pomagal, me lahko kadarkoli kontaktirate. Veselim se srečanja z vami.

Katarzyna Chruślak Marušič
..lahko mi rečete preprosto Kaśka 😊

☎️ 041 482 200
✉️ info@fizioterapijafokus.si

Fizioterapija Fokus

04/06/2025

28/05/2025

14/05/2025

21/04/2025

16/04/2025

11/04/2025

17/02/2025

05/02/2025

Address

Telephone

Website

Alerts

Contact The Practice

Shortcuts

Share

Category