10/10/2025
🍁Danes sem spet ob njem.
Zvezek odprt, svinčnik v roki, pogled pa nekje daleč.
Besede mu bežijo, številke se zameglijo...
In potem pride tista tišina, ki jo vsaka mama takoj začuti... napetost, žalost, obup, ki ga ne zna opisati.
🍁Sedim zraven, diham z njim.
Poskušam bit mirna, čeprav mi srce razbija.
Vem, da se trudi, vem, da zmore.
Ampak svet ga meri z napačno mero.
On ne sodi v okvir, kjer šteje, kdo zna na pamet in kdo prvi dvigne roko.
On razume po svoje. Čuti globoko, vidi stvari, ki jih drugi sploh ne opazijo.
🍁Zato sem začela z refleksno terapijo za učne in razvojne težave.
Najprej čisto potiho, za njega.
Ker sem hotela najprej videti, začutiti, če res deluje.
In zdaj, po nekaj letih… vidim spremembo.
Ni več tiste napetosti v ramenih, ni več joka ob domači nalogi.
Včasih celo sam reče: Mama, danes sem se lažje zbral.
In takrat sem hvaležna.
🍁Ne vem, če bo kdaj vse “popolno”.
Ampak vem, da mu lahko pomagam, da mu je lažje v njegovem telesu v njegovem svetu, da si bolj zaupa.
In da jaz lahko spustim tisti občutek nemoči.
🍁Če imaš doma otroka, ki se trudi po svojih močeh… razumem te.
Ampak verjemi mi ni treba, da je boj.
Včasih zadošča samo dotik in mama, ki verjame vanj. ❤️
