17/04/2026
V odnosu se večkrat vprašamo, ali naj ostanemo ali gremo, ker ni več tistih čustev, ni več enake ljubezni, mogoče tudi ne več intime, in se zato sprašujemo, ali sva še partnerja ali samo še cimra, oziroma prijatelja.
To je težko vprašanje, na katerega ni odgovora na hitro, zato je ključno najprej pogledati, ali sva oba naredila vse, da bi odnos ponovno oživela. Za to je potreben trud: ponovno hoditi na zmenke, iskati dobro v drugem in se spomniti, zakaj sva se sploh povezala, saj če sva prišla skupaj, so za to gotovo obstajali lepi in močni razlogi.
Res je, da se odnos skozi čas spreminja. Iz začetne zaljubljenosti, erotike in močne strasti lahko preraste v bolj mirno, zrelo in duhovno ljubezen, kjer sta v ospredju spoštovanje in sprejemanje drugega takšnega, kot je danes. To pa še ne pomeni, da morava ostati skupaj za vsako ceno, ampak da je prav, da pred odhodom res narediva vse, kar je v najini moči, da odnos znova postane bolj čuteč, bolj ljubeč in bolj živ.
Šele ko oba začutiva, da ne zmoreva več in da nisva pripravljena ničesar več vložiti drug v drugega, pride čas tudi za iskren pogovor o tem, kako naprej. Prepogosto pa iz odnosov odhajamo že takrat, ko stvari niso več takšne, kot bi si jih sami želeli.
Včasih je zato pomembno sprejeti, da je odnos drugačen, kot je bil nekoč, in da lahko tudi v tej drugačnosti še vedno doživiva nekaj lepega. Če bi partner zbolel in ne bi bil več zmožen intime, ga verjetno zaradi tega ne bi zapustili. In podobno je tudi sicer: če nam nekdo ne more dati vsega, kar pričakujemo, to še ne pomeni, da moramo oditi.
Pomembno je, da vztrajamo, damo vse, kar je v naši moči, in ko zares damo svoj trud, svojo prisotnost in svojo iskrenost in se šele nato odločimo.
