19/10/2025
❓️Kako sem poleti doživela
KOLAPS, TESNOBO in PANIČNI NAPAD?
En mesec poletja na morju, druženja in intenzivnega dogajanja sem končala s paničnim napadom. Kako gre to skupaj?
Užitek in nato kolaps telesa? Gre!
Poleti je srce že tako kot glavni organski sistem, po TKM bolj obremenjeno, bolj na udaru. Vsi "grehi" v prehrani, pozni odhodi v posteljo, načinu preživljanja dneva in neposlušanje svojega notranjega glasu, vodijo v izčrpavanje. Nekje se nekaj pozna. Če pred leti ne bi občutila posledic, jih pri 40ih telo definitivno izrazi.
Na podlago strahu, ki se je nekako prikradel do mene, in nezaupanje v ta naš svet, je bilo to poletje pika na i, kasnejšemu dogajanju.
Nekje sredi avgusta me iz postelje vrže razbijanje srca (tipičen znak deficita oz. neravnovesja). Vstanem, da bom predihala, ampak v prsih me nekako čudno tišči...in kar ne mine. Nepoznani občutki zame. Slabotna sem. Odločim se, da grem nazaj v posteljo. Ne mine. V umu premlevam kaj to pomeni, sestavljam puzle kaj me je do tega privedlo...itak! Kaos v glavi.
Začnem plitko dihati. V mislih mi odzvanjajo besede: "A je to to? A bom kar umrla?". Ustrašim se...srah mi zleze do kosti...začnem se tresti, zebe me (še zdaj, ko tole pišem, me zvije v trebuhu). Na nek način ohromim. Razmišljam negativno, zmedeno. Zagrabi me panika! Ura je že polnoč.
Mož me vpraša ali me odpelje na urgenco? Urgenca v Zadru, poleti, med gužvo...vem, da ne bom prišla kmalu ne na vrsto, ne na takšno podporo kot bi si jo sama želela.
👉Zato zberem moči. Globok vdih in izdih. Parkrat. Ok, za odtenek se prni koš razbremeni. Neka čudna teža, ki pritiska ves čas na pljuča, malce popusti. Vstanem. Grem v predal po Bachove esence (vedno! jih imam v potovalni lekarni) in Schusslerjeve soli.
Kapljice jemljem na par minut, da umirim šok. Nato nadaljujem s solmi. Še vedno globoko in počasi diham.
Umirjam se, počasi. Do te stopnje, da lahko zaspim.
👉Naslednji dan sem bila izžeta, popolnoma brez energije, spala sem 5 ur v kosu!. Ko sem želela odprti oči, nisem uspela obrdžati niti vek odprtih...to naredi KOLAPS TELESA!!!
Čez tri dni, ko sem se lahko vsaj toliko spravila k sebi, da sem lahko prestala 4 ure v avtu, smo se odpravili domov.
Še cel teden nisem bila jaz. Takšne se nisem poznala. Ni mi bilo ne do hrane, ne branja knjige, ne druženja...še za pogovor mi je bilo odveč. Samo ležanje v temi in počitek.
Doma sem si naredila izbor Bachovih esenc, ki so naslavljale moje težave (strah, tesnoba, zaskrbljenost, panika in hkrati regeneracija, povrnitev upanja na lepši jutri ter zaupanja v življenje).
Ob tem pa vsak dan jemala Schusslerjeve soli za podporo srca, podporo živčnemu sistemu in psihično stabilnost.
Še posebej ob večerih, ko je bil strah pred morebitnim ponovnim napadom panike najbolj prisoten, sem imela pri sebi rešilne Bachove kapljice, da sem takoj zaustavila tok misli in naval čustev. Večer za večerom je bil malce bolj svetel, lažji.
Po enem tednu se je tehtnica začela prevešati na optimistično stran. Kakor da bi pretekle dni moje telo nekje v sebi kopičilo energijo do te mere, da je vzpostavilo življenjsko pomembne funkcije nazaj, da je lahko "preživelo". In ko se je notranjost dovolj regenerirala, sem imela končno energijo, da sem vstala. Po malem kaj postorila. Šla vsaj na sprehod. In nato vsak dan malo več.
Trajalo je en mesec, da sem bila nazaj jaz. Čeprav sem še nekaj časa (na nek način še vedno) živela z "ročno", previdno. Za vsak slučaj. Še vedno pomislim, kaj če se ponovi...
Zato še toliko bolj podpiram svoje telo in poizkušam živeti čim bolj v miru, v naravi, v stiki s sabo...poslušam se.
❓️Sprašujem se kaj, če vsega tega znanja ne bi imela?
❓️Kaj, če si ne bi znala pomagati?
❓️Kaj, če ne bi imela s sabo na morju svoje "lekarne"...?
👉Sigurno bi morala na urgenco, kjer bi me v moji nemoči, kakršna sem bila, nafilali z zdravili...od njih mnogi postanejo odvisni in si nakopljejo še druge težave.
👉Če ne bi sama prišla do odgovorov "zakaj sem to doživela in kaj je bil sprožilec", bi sigurna pristala kje...tam kjer ostali.
❗️Zagotovo sem po vsem tem še večja zagovornica in glas naravne podpore lastnemu zdravju.
❗️Še bolj verjamem, da telo spregovori in če je treba zakriči, ko deluješ kontra sebi.
❗️Upam si trditi, da ob dolgotrajni prisotnosti nekega čustva (pri meni strahu), telo tudi na fizični ravni zboli!
❗️In ja...te občutke spej kot prej ponotranjijo tudi otroci. Žal tudi to drži. Pred dnevi mi je hčerka rekla: "Mami, strah me je. Kar strah me je na cesti, na čolnu, v letalu...Ne vem zakaj."
In ja, to so v bistvu moji strahovi. Pridobljeni tekom življenja. Ki jih počasi in vztrajno odpravljam.
Danes spet zaupam.
Rešila sem se iz krempljev tesnobe, panike, nezaupanja.
Dolgo sem odlašala, da to podelim z vami. Ampak vem, da vas veliko doživlja podobno.
Pridejo trenutki, dnevi, ko smo nemočni. Ko obupamo. Ko se nam sesuje svet. Zatresejo se tla. Izvemo šokantno novico. Pride nepričakovano.
Obstajajo poti, ki te naravno in nežno spet vrnejo nazaj v stabilnost, zdravje...nazaj v svoj steber moči.
Z vami delim svoje zgodbe in izkušnje, da imate informacijo, da se da prist**ati drugače. Da si lahko pomagate sami oz. se naučite naravnih pristopov krepitve zdravja in samopomoči v ključnih trenutkih.
In da veste, da sem v takšnih primerih tukaj za vas tudi jaz.❤️
Nina Gramc Kerin , Tempelj zdravja 🌿
