Nutriticon prehransko svetovanje

Nutriticon prehransko svetovanje Z žlico do cilja - www.nutriticon.si

Zakaj starostniki potrebujejo beljakovine?- V času epidemije koronavirusa so še bolj kot druge generacije izpostavljeni ...
28/04/2020

Zakaj starostniki potrebujejo beljakovine?

- V času epidemije koronavirusa so še bolj kot druge generacije
izpostavljeni starejši, kaj jim svetujete, kako lahko še bolj okrepijo
svoj imunski sistem? Ali je pri tem kakšna razlika pri nasvetih za
starejše, srednje in mlajše generacije?

Zdravniki in klinični dietetiki nenehno poudarjamo, da je uravnotežena in posamezniku prilagojena prehrani z zadostno količino gibanja eden najpomembnejših ukrepov za ohranjanje našega zdravja. Dokler smo zdravi nas te besede velikokrat ne ganejo in za svoje telo velikokrat skrbimo zelo mačehovsko. Imamo premalo gibanja, jemo neredno, obroki so preobilni, prehranjujemo se z industrijsko pripravljeno hrano, z malo svežega sadja in zelenjave, popijemo premalo tekočine, zlorabljamo alkohol in tobak. Zaradi nezdravih prehranjevalnih navad pa pogosteje kot kadarkoli prej posegamo po prehranskih dopolnilih misleč, da bomo s tem popravili mačehovski odnos do našega telesa.

Ob izbruhu epidemije,ki je nihče ni pričakoval se vsi sprašujemo, kaj poleg vseh ukrepov za preprečevanje okužbe še lahko naredimo tudi na področju prehranjevanja, da se obvarujemo pred nevidnim zlom. Situacija je podobna, kot ko nam zdravnik leta in leta prigovarja, naj shujšamo, naj se začnemo bolj zdravo prehranjevati, ker bomo zboleli z sladkorno boleznijo, pa zamahujemo z roko, dokler v roki nimamo diagnoze. Potem, ko je že skoraj prepozno pa zmoremo čez noč spremeniti prehranjevalne navade in se začnemo gibati in zdravo živeti, ker si bolezni res ne želimo.

Enako je sedaj, v Evropi in tudi v Slovenji priznani strokovnjaki za prehrano leta opozarjajo, da so starostniki živeči doma, ki so odvisni od tuje pomoči, enako kot starostniki živeči v domovih podhranjeni (po podatkih EU naj bi bilo podhranjenih 20-30% starostnikov). Tako jih ne ogroža le starost, zaradi podhranjenosti so dodatno zdravstveno ogroženi(pa naj bo COVID-19, navadna gripa, pnevmokoke pljučnice, aspiracijska pljučnica...).

Nikoli pa ni prepozno. Vsi potrebujemo zdravo prehrano (mlada, srednja in starejša generacija) – mediteransko prehrano z dovolj svežega sezonskega sadja in zelenjave, polnovrednih žit, primerno količino kakovostnih beljakovin (fermentirani mlečni izdelki, stročnice, ribe, perutnina in občasno rdeče meso), zadostno količino tekočine in čim manj sladkorja ter industrijsko predelane hrane.

Starostniki pa potrebujejo čim več beljakovin enakomerno razporejenih v vseh treh glavnih obrokih, nekoliko manj ogljikovih hidratov. Še posebno v času prehladnih obolenj, ko so prizadeta pljuča, ker sta stranska produkta razgradnje ogljikovih hidratov voda in CO2, ki ga morajo naša pljuča izmenjati z kisikom. Že tako prizadeta pljuča pa morajo opraviti zato še več dela.

Prehrana okuženih s COVID-19 mora biti energijsko uravnotežena (temperatura in vnetje narekujeta višje energijske potrebe zaradi višjih izgub), z zadostno količino beljakovin, manj ogljikovih hidratov (škrobnih živil pod 50% energijskih potreb). Povečan energijski vnos pokrivamo z večjim deležem maščob - predvsem rastlinksih (35-40% energijskih potreb). S tem pljuč dodatno ne bremenimo s CO2. Poleg tega potrebujemo zadostno količino tekočine.

Pri starostnikih je največja težava, da imajo neizmerno radi škrobne jedi, mlečni riž, zdrob, polento z mlekom, za zajtrk bel kruh, z malo medu ali marmelade, skutine štruklje, jabolčne zavitke… Vihajo nos nad stročnicami in polnozrnatimi živili, sadje jim je pretrdo ali prekislo, pri zelenjavi so kot majhni otroci, beljakovine (meso) težko žvečijo, rib pa ne marajo. Razumem, da v domovih želijo starostnikom s prehrano ustreči, vendar jim pri tem delajo medvedjo uslugo. Starostniki potrebujejo beljakovine ne goro ogljikovih hiratov. Ne samo v času virusov, tudi sicer. S staranjem peša tudi pljučna funkcija (upad pljučne funkcije je lahko tudi 40%). Pa smo zopet pri dihanju, temeljni funkciji življenja. Zato so strostniki najranljiveša skupina pri epidemiji koronavirusa.

- Katero hrano jim še posebej priporočate?

Fermentirane mlečne izdelke (skuta, kefir jogurt) imajo malo OH, kakovostne beljakovine in probiotike, ki so hrana črevesni mikloflori. Ta pa predstavlja pomemben del našega obrambnega mehanizma.

Sveže sadje in zelenjavo (dober vir vitamina C in drugih antioksidantov), predvsem jagodičje, citrusi, paprika, zelje.

Dovolj tekočine ( čaji, voda).

- Med ljudmi se širi informacija, da je še posebno dobro jesti hren,
gorčico, ingver, čebulo česen, kako to komentirate, to strokovno vzdrži
ali ne?

Strokovne razlage za to ni.

- Velja tudi prepričanje, da je treba zaužiti dovolj vitamina C, kaj
svetujete v zvezi s tem?

Antioksidanti kamor spada tudi vitamin C so pomembni pri zagotavljanju dobrega imunskega delovanja in jih ob prehladnih obolenjih ko je oksidativnega stresa organizma več nedvomno več tudi potrebujemo.

- Ali imajo pri vsem tem kakšno pomembnejšo vlogo tudi prehranska
dopolnila in če jo imajo, kaj svetujete v zvezi s tem?

Edino smiselno je nadomeščanje vitamina D, ne le v času COVID-19 tudi sicer, čez celo leto.

- Spomladi se običajno pojavi spomladanska utrujenost, ali jo je mogoče
premagati samo s prehrano ali je pomembno tudi kaj drugega?

Spomladanska utrujenost je odgovor organizma na zimo. Spomladanska utrujenost je posledica predvsem hormonskega neravnovesja. Pozimi zaradi pomanjkanja svetlobe, prevladuje v organizmu več spalnega hormona melatonina, zaloge seratonina (hormon sreče) pa se čez zimo izčrpajo. Spomladi se dnevi podaljšujejo in organizem zopet proizvaja več seratonina in manj melantonina, hkrati pa se poveča tudi tvorba estrogenov, testosterona in endorfinov. Na hormonske spremembe pa se organizem odzove z utrujenostjo in brezvoljnostjo.

Nadležne spomladanske utrujenosti se bomo izognili z rednim gibanjem na svežem zraku. Svež zrak, več svetlobe in topli pomladni žarki nam bodo koristili. Če ste v slabši kondiciji, začnite z dolgimi sprehodi, nekoliko hitrejšo hojo (vpišite se v tečaj nordijske hoje) ali lahkotnim tekom. Če zmorete več, se odpravite na okoliški hrib.

Če smo pozimi jedli več ogljikovih hidratov (krompirja, žgancev, polente, testenin…) in maščob (krvavic, ocvirkov….) ter sladkorja (peciva, tort, piškotov….), potem moramo organizmu v pomladnem času ponuditi več vitaminov in pustih beljakovin. Namesto »težke mastne hrane«, ki lahko stopnjuje občutek utrujenosti, pojejmo več svežega sadja (jabolka, hruške, pomaranče, kivi, avokado…) in zelenjave (sveže zelje, ohrovt, motovilec, regrat…). Poleg tega poskrbimo, da bo na krožniku več rib in oreščkov, ki so poleg esencialnih maščobnih kislin dober vir naravnega koencima Q10 in vitamina E. Koencim Q10 ima pomembno vlogo pri nastajanju energije v naših celicah. Poleg tega pa sta z vitaminom E oba močna antioksidanta.

- Morda bi tudi sami omenili kaj, kar je pomembno povezano s to
tematiko, pa ni zajeto v vprasanjih?

Želim si, da bi epidemija prinesla tudi pozitivne spremembe v prehranjevanju in gibanju Slovencev. Izkoristite ta čas v družini, ko nimate na voljo gostinske ponudbe, imate pa ogromno časa. Začnite kuhati doma, naučite se jesti redno (vsaj trikrat na dan), naučite se popiti vsaj 2 l vode dnevno, gibajte se. Ko bo epidemija in z njo karantena za nami, boste z lahkoto zmogli na novo pridobljene prehranjevalne navade vzdrževati tudi ko bo potrebno ponovno v šolo in službo. Če naše življenje ustavi nov virus bomo s prehranskega stališča nanj bolje pripravljeni.

Članek je objavljen na: https://www.delo.si/novice/slovenija/z-zlico-in-gibanjem-do-boljsega-imunskega-sistema-301013.html

Ljubljana – Zdravniki in klinični dietetiki nenehno poudarjajo, da je uravnotežena in posamezniku prilagojena prehrana z dovolj gibanja eden ključnih ukrepov za ohranjanje zdravja. »Ob izbruhu e...

21/08/2019
06/11/2018

Zakaj potrebujemo maščobe?
- maščobe so strukturni element celic
- prispevajo k razvoju in delovanju možganov (60% možganov so maščobe)
- so vir energije
- nekatere vrste maščob pomagajo ohranjati zdravo srce in žile
- podpirajo absorbcijo nekaterih vitaminov

Kaj so maščobe?
Več kot 90% maščob so trigliceridi. Sestavljeni so iz maščobnih kislin. Te so lahko nasičene ali nenasičene. Nenasičene se delijo na trans maščobne kisline, mono in polinenasičene.

Kako vplivajo na naše zdravje?
Nasičene maščobne kisline; zvišujejo raven holesterola v krvi
Transmaščobne kisline; zvišujejo možnosti za nastanek srčno žilnih bolezni in raven holesterola
Mono in polinenasičene maščobne kisline; znižujejo holesterol in možnosti nastanka srčno žilnih bolezni, še posebno kadar nadomestijo nasičene maščobne kisline

Koliko maščobe potrebujemo?
Na splošno zaužijemo preveč maščob.
Ženske potrebujejo med 45 in 77 g maščob dnevno, nasičenih naj bo manj kot 22g.
Moški potrebujejo med 55 in 97 g maščob dnevno, nasičenih naj bo manj kot 27 g.

Koliko maščob je v hrani?

Nasičene (g) Mononenas. (g) Polinenas. (g)
Losos 150 g 4 7 8
Goveji steak (pečen, obrezan maščobe) 150 g
7 6 1
Kare svinjina (pečen, obrezan maščobe) 150 g
3 4 1
Olivno olje 10 ml
1 8 1
Polnomastno mleko 250 ml
5 2 1
Jajce 50 g
1 2 2
Nasveti!
Izogibajte se predelanih živil ki vsebujejo transmaščobne kisline.
Uporabljajte hladnostiskana rastlinska olja.
Maščobo dodajajte na koncu jedi.
Omejite uporabo živil, ki vsebujejo visoke vrednosti nasičenih maščobnih kislin.
Odstranite vidno maščobo na mesu.
Kuhajte, parite in pecite. Cvrtju se izogibajte.

Prehrana pri fizični aktivnostiUravnotežena in raznovrstna prehrana običajno zadošča za večino fizično aktivnih ljudi. V...
08/10/2018

Prehrana pri fizični aktivnosti
Uravnotežena in raznovrstna prehrana običajno zadošča za večino fizično aktivnih ljudi. V nadaljevanju je zapisanih nekaj priporočil za boljšo vadbo in hitrejšo regeneracijo.
Običajna prehrana, ki vsebuje 1.800 do 2.400 kcal/dan (1 kcal = 4,18 kj) oz. 25-35 kcal/kg telesne teže) običajno zadošča. Energijo nam zagotavljajo tri makro hranila; ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Spodnje navedbe zadoščajo za večino fizično aktivnih odraslih (30 – 40 minut dnevno, tri krat tedensko). Bolj natančne potrebe so odvisne od starosti, teže, spola in stopnje aktivnosti.
Ogljikovi hidrati (OH)
So pomemben vir energije. Običajna prehrana, kjer približno polivico enrgijskih potreb zagotavljajo OH, zadošča za večino fizično aktivnih ljudi. Npr. Oseba težka 70 kg potrebuje 210 do 350 g OH dnevno, vključujoč živila iz celega zrna, sadje in zelenjavo. 30 g OH vsebujeta dve rezini kruha, 145 g banane, 150 g krompirja,...
Fizično zelo aktivne osebe (2-3 ure dnevno – 5-6 krat tedensko) potrebujejo dodatno energijo in povečan vnos OH (55-65%). Vir so lahko OH z nizko vsebnostjo vlaknin. Natančne potrebe so odvisne od količine in intenzivnosti vadbe, načrt pa naj bo individualen.
V medijih je mogoče zaslediti nasvete, da prehrana, nizka z vsebnostjo OH in visoka z vsebnostjo maščob (LCHF dieta) lahko izboljša zmogljivost. Vendar raziskave kažejo, da takšna prehrana ne prispeva k povečani zmogljivosti, saj prehrana bogata z maščobami znižuje učinkovitost mišic med vadbo.
Beljakovine
Beljakovine, prisotne v živilih, so pomembne za regeneracijo mišic in tvorbo novih. Večina zmerno fizično aktivnoh oseb potrebuje 0,8 g beljakovin/kg telesne teže na dan. Če je vadba bolj intenzivna, so potrebe povečajo na 1,4 do 2 g bečljakovin/kg telesne teže/dan. Pomembno je, da telesa ne preobremenjujemo z beljakovinami, saj ima prevelik vnos beljakovin negativen vpliv na nekatere telesne organe, predvsem na ledvica. 10 g beljakovin vsebujeta dve majhni jajci, 50 g piščanca ali ribe, 200 g jogurta, 40 g sira,...
Maščobe
Fizično aktivne osebe potrebujejo zmeren vnos maščob (30% dnevnih energijskih potreb), katere z lahkoto zagotovi uživanje mastnih rib (losos, skuša,..), rastlinska olja, oreščki, semena in avokado.
Zdrava in uravnotežena prehrana zagotavlja dovolj mikrohranil, ki jih fizično aktivne osebe potrebujejo. Živila, kot so beljakovinski nadomestki v prahu, nadomestki živil v prahu, energijske ploščice in geli niso priporočeni, saj ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane in so dragi. Res pa je, da so enostavni za zaužitje pri nekaterih zelo fizično aktivnih osebah.
Tekočina
Hidracija je pomembna saj izguba s potenjem 2% telesne teže ali več zmanjša zmogljivost. Količina potrebne tekočine je odvisna od dolžine in intenzivnosti vadbe ter od vremenskih pogojev. Koristno je opraviti test Intenzivnost potenja (http://prehranskaklinika.si/category/meritve/intenzivnost-potenja/) Športni napitki so lahko koristni pri intenzivnejši in dalj časa trajajoči vadbi. Za vadbo, ki ni daljša od 120 minut običajno zadošča voda. Uživanje alkohola je odsvetovano, saj ta povzroča dehidracijo in znižuje zmogljivost.
Vir; https://www.eufic.org/en/healthy-living/article/optimum-nutrition-for-sports-performance-macronutrients-micronutrients/

Praktični nasveti za zdravo in trajnostno prehranjevanjePri proizvodnji hrane nastajajo tudi t.i. ogljični odtis. Ta pom...
11/05/2018

Praktični nasveti za zdravo in trajnostno prehranjevanje
Pri proizvodnji hrane nastajajo tudi t.i. ogljični odtis. Ta pomeni količino CO2 na kilogram proizvedene hrane. Pri proizvodnji zelenjave je ta 0,7 kg CO2/kg, pri mlečnih izdelkih 4,2 kg CO2/kg, pri proizvodnji govedine pa kar 19,5 kg CO2/kg. Ta plin obremenjuje naše okolje. Vsak od nas s svojim načinom prehranjevanja vpliva na življenje na našem planetu. Z majhnimi spremembami lahko pripomoremo k bolj zdravemu življenskemu okolju.
1. Več sadja in zelenjava – večina ima nizek vpliv na okolje. Obstajajo izjeme, saj nekateri proizvodi zahtevajo več virov – transportnih in energije. Takšni so zamrznjeno in hlajeno sadje in zelenjava, zelenjava gojena v toplih gredah in proizvodi, pridelani v odročnih krajih ter kot takšni zahtevajo dolge transportne poti.
2. Jejmo lokalno, v sezoni – takšna živila zahtevajo nižjo energijo, vendar le tista, ki so pridelana lokalno in takrat, ko je sezona zanje. Stroški energije za proizvodnjo in skladiščenje izven sezone lahko presegajo stroške transporta iz dežel, kjer proizvodnih stroškov in stroškov skladiščenja.
3. Ne pojejmo več kot potrebujemo, zlasti posladkov
4. Uživajmo manj živil živalskega porekla in več izdelkov rastlinskega porekla – na splošno velja, da je za proizvodnjo beljakovin živalskega (zlasti govedina) porekla potrebne več energije kot za beljakovine rastlinskega porekla (stročnice, nekatera žita,..). Poleg tega ima uživanje takšnih živil več prednosti; so bogata z vlakninami, imajo nižjo vsebnost nasičenih maščobnih kislin, oboje pa pripomore k zmanjšanju tveganja nastanka srčno-žilnih obolenj.
5. Izberimo več izdelkov iz celega zrna – nepredelana žita poleg koristi za naše zdravje potrebujejo manj postopkov predelave.
6. Izbirajmo ribe ulovljene na trajnostni način – ribe so dober vir omega 3 maščobnih kislin, ki prispevajo k boljšemu zdravju. Pretiran izlov rib je lahko škodljiv.
7. Mleko in mlečni izdelki so bogat vir beljakovin, kalcija in esencialnih amino kislin. Izbirajmo izdelke z nižjo vsebnostjo maščob, nesladkane oz. brez dodanega škroba, izdelke z visoko vsebnostjo maščob omejimo.
8. Pakiranje hrane, še posebno v embalažo, ki je ne moremo reciklirati, ima velik vpliv na okolje.
9. Voda ki jo pijemo, naj bo iz vodovoda. Proizvodnja embalaže za shranjevanje vode ima velik vpliv na okolje.
Vir: http://www.eufic.org/en/food-production/article/practical-tips-for-a-healthy-and-sustainable-diet

Jajce; hranljivo in varnoJajca so bogat vir beljakovin in več drugih esencialnih hranil. Novejše raziskave kažejo, da je...
22/03/2018

Jajce; hranljivo in varno
Jajca so bogat vir beljakovin in več drugih esencialnih hranil. Novejše raziskave kažejo, da je uživanje jajc povezano s kvaliteto prehrane in večjim občutkom sitosti po obroku, možna pa je tudi povezava z bolj učinkovitim nadzorom telesne teže. Z izboljšanjem proizodne prakse v obratih za pridelavo jajc se je izboljšala tudi varnost jajc, kar se kaže v zmanjšani okužbi jajc s Salmonelo.
Majhen vpliv na krvni holesterol
V preteklosti so obstajali pomisleki glede uživanja jajc in ostalih živil bogatih s holesterolom. Ta živila naj bi namreč zviševala vrednosti holesterola v krvi, s čimer se je povečevala možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vendar holesterol v živilih v večini primerov ne vpliva na količino holesterola v krvi toliko, kot nanj vpliva količina in vrsta zaužite maščobe. Ta trditev ne velja le za posameznike, ki so občuljivi na vnos visokih vsebnosti holesterola. Novejši dokazi kažejo, da uživanje jajc kot del uravnotežene prehrane ne bo vplivalo na nivo krvnega holesterola pri večini ljudi. Raziskave so pokazale, da ni povezave med vzroki za nastanek srčno-žilnih bolezni zaradi prehrane z rednim uživanjem jajc (do šest jajc na teden), celo pri posameznikih ki so že imeli povišane vrednosti holesterola.
Drugi učinki na zdravje
Visokobeljakovinska živila prispevajo k povečanemu občutku sitosti, zato so raziskali povezavo med uživanjem jajc, občutkom sitosti in obvladovanjem telesne teže. Dve nadzorovani študiji sta pokazali, da je uživanje jajc za zajtrk prispevalo k večjem občutku sitosti in posledično nižjemu energijskemu vnosu. Nadalje je študija pokazala, da so pretežki posamezniki, ki so petkrat tedensko (osem tednov zapored) za zajtrk zaužili jajce, znižali telesno težo bolj kot tisti, ki so za zajtrk zaužili energijsko enak pretežno ogljikohidratni zajtrk.
Vprašanja glede varne hrane
Jajca lahko vsebujejo Salmonelo – bakterijo, ki pri živalih in človeku povzroča različne oblike črevesnih okužb. Z različnimi ukrepi v industriji in trgovini z jajci, okužbe s to bakterijo upadajo. Kljub vsemu, pa je potrebno pri shranjevanju in pripravi jajc upoštevati naslednje. Sledi Salmonele lahko najdemo na jajčni lupini, zato si je potrebno umiti roke po rokovanju z jajci. Vendar jajc ne smemo prati, saj jajčna lupine vsebuje zaščitni sloj, ki bakteriji preprečuje vdor v jajce skozi pore. Če so jajca umazana in jih je potrebno oprati, jih moramo porabiti takoj po umivanju. Če je lupine poškodovana je jajce potrebno zavreči oz. ga ne shranjevati s celimi.
Hramba jajc v hladilniku zmanjšuje rast Salmonele. Vendar pa je potrebno preprečiti večkratno spremembo temperature shranjevanja jajc. Ta lahko povzroči kondenzacijo, ki lahko spodbudi rast bakterij in njihov vdor v jajce. Salmonelo uničimo s segrevanjem na najmanj 70 °C. Zato je za prehrano občutljivejših skupin prebivalcev (starejši, bolniki, otroci, nosečnice,..) jajca vedno potrebno dobro termično obdelati. Svetovna zdravstvena organizacija ne priporoča uživanja hrane, pripravljene s surovimi ali premalo kuhanimi jajci, kot je majoneza, holandska omaka, sladoled, nekatere sladice,…, še posebno, če so te jedi pripravljene doma iz nepasteriziranih jajc. Priporoča se dobro čiščenje in dezinfekcija delovnih površin po pripravi jajc oz. naj med pripravo jajc ne bodo v bližini živila, ki jih uživamo surova.
Zaključek
Jajce lahko znatno prispeva k zdravi in uravnoteženi prehrani. Je bogat vir beljakovin, vitaminov in mineralov. V Evropi je za varnost pridelave in predelave jajc dobro poskrbljeno s številnimi ukrepi, ki jih industrija mora dosledno upoštevati. Z nekaj napotki za varno pripravo jajc v domačem okolju ali obratih javne prehrane, pozitivni učinki na prehrano vseh skupin prebivalstva daleč presežejo morebitna varnostna tveganja.
Vir:http://www.eufic.org/en/whats-in-food/article/eggs-revisited-nutritious-and-safe-to-eat

Eggs are a rich source of protein and several essential nutrients. Emerging evidence suggests they are associated with improved diet quality.

22/03/2018
Varnost ustekleničene vodeNe glede ali je voda ustekleničena ali iz vodovoda, najpomembnejša je varnost njene uporabe. Z...
01/10/2015

Varnost ustekleničene vode
Ne glede ali je voda ustekleničena ali iz vodovoda, najpomembnejša je varnost njene uporabe. Za obe velja, da morata ustrezati strogim kakovostnim merilom in pravilniku o ustreznosti vod. Zdravstvene težave povezane z uživanjem vode so redke. Odločitev o izbiri ustekleničene ali vode iz vodovoda je tako stvar okusa in posameznikova odločitev. Celotno objavo lahko prebere na www.eufic.org.

Ali je uživanje kofeina varno?EFSA je objavila izsledke raziskave o varnosti uživanja kofeina pri različnih ciljnih skup...
29/06/2015

Ali je uživanje kofeina varno?
EFSA je objavila izsledke raziskave o varnosti uživanja kofeina pri različnih ciljnih skupinah. Izsledki kažejo, da zaužitje do 400 mg kofeina v roku 24 ur za zdravega odraslega posameznika ne predstavlja tveganj za zdravje. Kot zgornjo mejo za otroke in adolescente pa so priporočili 3 mg kofeina na kilogram telesne teže. Največ kofeina zaužijemo s kavo, čajem, energijskimi napitki, različnimi kola pijačami ter čokolado. Celotno objavo lahko preberete na www.eufic.org.

"SUPER ŽIVILA"V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki ...
26/03/2015

"SUPER ŽIVILA"V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno žal premalo zavedamo.Velika večina teh živil je rastlinskega izvora in jih v prehrani večina ljudi nevedoč da gre za »super živila« vsakodnevno uporablja.
Celoten članek lahko preberete na http://www.nutriticon.si/recepti/clanki1

26/12/2014
Včeraj specialisti diabetologi Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Pediatrične klinike U...
14/11/2014

Včeraj specialisti diabetologi Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana predstavili knjigo z naslovom "SLADKORČKI KUHAMO SLASTNO s sladkorno ali brez nje". Namenjena je vsem s sladkorno bolezen, celiakijo, povišanim holesterolom, in vsem, ki želijo preprosto zdravo jesti in se morda znebiti kakšnega odvečnega kilograma, pri tem pa ne jesti manj slastno. Več o knjigi lahko preberete na www.siol.net.

S 13.12.2014 stopi v veljavo uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Uredba (EU) št. 1169/2011 spreminj...
22/10/2014

S 13.12.2014 stopi v veljavo uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Uredba (EU) št. 1169/2011 spreminja obstoječe določbe o označevanju živil v Uniji, da bi potrošnikom omogočila ozaveščeno izbiro in varno uporabo živil, hkrati pa zagotovila prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo. Poleg označevanja predpakiranih izdelkov uredba predpisuje tudi označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, namenjenih končnim potrošnikom, in v obratih javne prehrane. Do 13.12.2016 pa bo v vseh obratih javne prehrane obvezna tudi navedba hranilne in energijske vrednosti vsakega živila oz. jedi. Pristojni organ za izvajanje uradnega nadzora nad izvajanjem Uredbe 1169/2011/EU in te uredbe je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V našem podjetju delamo strokovnjaki s področja prehrane. Vsem, ki bodo morali izvajati zahteve uredbe znamo pomagati pri označevanju živil.

Boj z debelostjo s pomočjo šolske prehranske politikePri boju proti otroški debelosti je šolam zaupana pomembna vloga. J...
09/10/2014

Boj z debelostjo s pomočjo šolske prehranske politike
Pri boju proti otroški debelosti je šolam zaupana pomembna vloga. Joint Research Centre (JRC), pod okriljem Evropske Komisije je objavil poročilo, v katerem razkriva, da so v vseh 28 državah EU plus Norveška in Švica, sprejeti programi nacionalnih prehranskih politik. V 15 članicah (med njimi tudi Slovenija) kot del obvezne regulative, v ostalih 15 državah pa so politike del neobveznih usmeritev. Način oblikovanja šolskih jedilnikov se po posameznih državah razlikuje. Lahko so definirana posamezna živila ali skupine živil, definirane velikosti porcij glede na starostno skupino, definirano razmerje hranil,… Prehranske politike večkrat predpisujejo živila ali jedi, redkeje pa vključujejo bolj natančne standarde glede energijskih vnosov in vnose posameznih hranil. Raziskavo zaključujejo z ugotovitvijo, da je prehranske politike težko ovrednotiti, saj te pogosto ne predvidevajo merljivih učinkov. Več lahko preberete na www.eufic.org.

Pestrost prehrane in razvoj alergij pri otrocih sta povezanaŠirok izbor živil v prvem letu otrokovega življenja lahko zm...
03/07/2014

Pestrost prehrane in razvoj alergij pri otrocih sta povezana
Širok izbor živil v prvem letu otrokovega življenja lahko zmanjša možnost razvoja alergij. S tem se lahko poveča sprejemljivost imunskega sistema za antigene, prisotne v živilih. Glede na najnovejša priporočila naj se trda hrana prične uvajati pri šestih mesecih, vendar ne pred četrtim mesecem. Raziskava je bila izvedena v petih evropskih državah. Celoten prispevek lahko preberete na www.eufic.org Tudi Slovenske smernice za zdravo prehrano dojenčkov narekujejo čim bolj širok izbor živil v prvem letu življenja in pravočasno uvajanje dopolnilne prehrane med petim in šestim mesecem (www.mz.gov.si).

Address

Radomlje
1235

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Nutriticon prehransko svetovanje posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Nutriticon prehransko svetovanje:

Share