05/07/2017
Mali koraki za dobre odnose. Alenka Rebula pove to tako preprosto in srčno ❤
Odrasli, ki gledamo otroka v divji trmi, vidimo predvsem malega tirana, ki nas spravlja ob živce ali v osramočenost pred drugimi.
Dobro je pogledati malo globlje vase in si postaviti nekaj vprašanj.
- Kako mislim, da se otrok počuti, ko kaj trmasto zahteva? Mu je dobro? Se počuti varnega ob meni?
- Kako se počutim jaz, ko se tako obnaša?
- Ali name zelo vplivajo reakcije drugih? Ali svobodno izbiram, kaj bom naredil(a), ali pa ukrepam glede na to, kar čutim, da želi okolje?
- Ali sem jaz kdaj zelo trmast(a)? Če sem, kako se tedaj počutim? Kako vidim ljudi, ki mi ne ustrežejo? Kaj bi lahko storili, da bi mi bilo lažje?(čeprav mi ne ustrežejo)
- Kako se navadno odzivam, če si česa želim, drugi pa mi ne ustrežejo? Hitro popustim?
- Želim, da moj otrok postane sposoben upiranja ali da hitro popusti pred voljo drugih?
- Kdaj mu pustim, da vadi sposobnost upiranja? Ali pa nikoli ne more tega početi?
Ko otroka sočutno opazujemo, se vživljamo vanj in obenem začutimo sebe, svoje potrebe in (pogosto) tudi svojo skrito bolečino, strah in sram, bomo našli smer. Morda bo treba nekaj časa, a v iskrenem opazovanju sebe in njega počasi in skupaj najdemo korak, ki pelje iz stiske.
www.alenkarebula.com