22/10/2025
Za vse, ki hodite po poti zdravljenja…
Za tiste, ki včasih dvomite, če se sploh kaj premika.
Za tiste, ki ste pogumni že s tem, da se pojavite.
Terapija ni kraj, kjer »popravljaš« sebe.
Je prostor, kjer se počasi vračaš k sebi.
Ni samo pogovor.
Je vaja prisotnosti. Vaja resnice. Vaja ranljivosti.
Je prostor, kjer lahko poveš stvari, ki jih nikoli nisi izrekel naglas.
Kjer tvoje solze niso preveč, tvoje tišine niso nerodne,
in tvoje zgodbe niso »predolge«.
Terapija je kot ogledalo, ki ne sodi.
Samo drži prostor, dokler se ne naučiš vanj gledati z nežnostjo.
Včasih je polna besed, včasih samo diha.
Včasih je napredek, včasih le utrujen izdih.
Ampak tudi to šteje.
Terapija te uči potrpežljivosti –
do sebe, do svojih ritmov, do tistih delov tebe,
ki si jih dolgo potiskal v kot.
Uči te, da nisi sam/a v svoji zgodbi.
Da ni treba imeti vsega pod nadzorom.
Da se rast včasih skriva v drobnih trenutkih tišine,
ko si samo tam. In dihaš.
Ker terapija ni cilj.
Je pot. Počasen, iskren, človeški povratek domov.