17/10/2025
🍂🍁🍂
Pismo naše zaposlene.
Pred nekaj dnevi, sem slučajno naletela na objavljeno pismo starejše gospe, katera se sooča z nekaj svojimi tegobami glede bolezni . Pismo je bilo namenjeno ravnatelju srednje šole v Sevnici. Gospa opisuje enega od svojih težkih dni in mimoidočega mladega fanta, ki jo je slučajno prestregel, da ne bi padla. Fant jo je kasneje naličil in ji uredil pričesko in ko je povprašala za plačilo je le- ta odvrnil, da je zanj plačilo njen nasmešek, ko se je pogledala v ogledalo. Ob tem sem zajokala. Res sem. Tako..iz srca. Kako malo je potrebno za samozavest, veselje, srečo in ob tem sem neizmerno hvaležna temu mlademu fantu, kateri je pokazal vse vrednote, katere dandanes redko najdemo.
V poplavi hitenja skozi življenje, vedno nekaj čakamo. Čakamo kosilo, naslednji dan, čakamo boljše dni, boljše čase,medtem pa dragocen nam čas polzi skozi nas.
Koliko starostnikov se sooča s samoto in težkimi mislimi. Koliko njih je zazrto v točko pred seboj misleč samo na konec. Potem se spomnim vseh dogajanj katere se dogajajo v domu upokojencev Sevnica. Zanj lahko povem, ker sem tamkajšnja zaposlena. Nisem neposredno z njimi a nekako spet sem. Toliko dogodkov, nobenega ne izpustimo. Toliko priprav. In ko se spomnim , kako sodelujejo in so srečni ter ponosni, ko so vsega tega del ravno oni. Oni, ki se soočajo s staranjem, omaganjem a hkrati tako polni življenja, da si marsikdo od nas želi to radost, ki kar sije in puhti od njih.
To so naši ljudje, to je naša skupnost. So del nas, hoteli to mi ali ne. So naši pevci, so naši motivatorji, so stanovalci doma vsak s svojim življenjem in s svojo zgodovino. Ko jim prisluhnem, slišim njihova pretekla življenja. Poslušam o svojcih, o delu. Anekdote se kar vrstijo. In kako jim zasijejo oči, ko jih pridejo obiskati otroci.
Zato ne čakajte, temveč izkoristite tudi vi svoj dan. Ne bo odveč, da malo postojite, da se ustavite, morda naredite kakšen obhod do kakšnega znanca ali bivšega soseda, ki domuje v domu. Jaz osebno se tu počutim kot doma. Domačnost veje izza vsakega vogala. Mogoče pridete čisto naključno, mogoče je kdo, ki pa nima več nikogar svojega. Vesel vas bo. Mogoče pa je ravno tega fanta omenjenega na začetku mojega pisanja pomagala vzgojiti kakšna dobra babica in zdaj vrača veselje in srečo ljudem.
Življenje tiho teče in jutri smo mi na vrsti, da bomo med njimi. Verjemite...topel stisk, lepa beseda je danes največje bogastvo . Ne stane nič a pomeni mnogo. Dom upokojencev Sevnica je poln tega..le poglejte naokoli, glejte širše. Videli boste zaposlene, ki se trudijo polepšati in izpopolniti dneve med njimi. Vsak na svoj način a vse prepleteno sinhrono teče. Toliko modrosti se sliši vsak dan.
In za konec...naj položim na srce slehernemu od vas...to so naši ljudje. Pridite, posedite z njimi, prisluhnite...veseli vas bodo, vi pa boste odšli z občutkom prave vrednote.
Zaposlena: Enesa Marković
