05/04/2025
MOJA DRUGA DOJILNA ZGODBA🤱
(fotka: junij 2017)
Ta je bila najlepša in najdaljša - 13 mesecev (prvo sem dojila samo 3 mesece, zadnjega pa 11 mesecev)🤱
Na drug porod in dojenje sem se dosti bolj pripravila in se je obrestovalo. Tjaša se sicer pred porodom ni obrnila (bila je v medenični vstavi) in zaradi svoje prestrašenosti (pred njo sem imela spontani splav) sem se odločila za carski rez v spinalni anasteziji (da sem bila budna zraven), ampak ker je bila to moja zavestna odločitev, carakega reza nisem doživela kot travmatičnega (je bilo pa okrevanje dosti težje kot po vaginalnem).
Čeprav načeloma velja, da lahko dojenje po carskem rezu težje steče, je nama steklo brez težav. Vedela sem, da jo moram pristavljati na vsak njen jok in da dojenje ni samo hranjenje, ampak je tudi tolažba, varnost, pomirjanje, uspavanje, navezovanje. Tudi sestre na oddelku so nama pomagale, saj je sama nisem smela dvigovat.🙏
Tjaša je bila pravi "ziziholik", ogromno se je dojila, tudi na vsako uro, ali na 2 uri, na 3 ure je bil že luksuz, ampak jaz tega nisem dojemala tako kot sem prvič, ko sem mislila, da nimam mleka, ampak sem bila pomirjena, da rabi bližino, dojka jo je vedno pomirila. Našli sva nek svoj način dojenja, ugotovila sem, da mi je najlažje dojit sede (leže mi pri nobenem od treh otrok ni šlo, zaradi moje oblike dojk) in sva bili sproščeni obe, jaz in moja hčerkica.
Nisem imela več kompleksa glede dojenja v javnosti (najbolj zanimiv kraj, kjer sem dojila, je bilo ob avtocesti, ko se nam je pokvaril avto🤣) in čisto vseeno mi je bilo za kakšne negativne komentarje, zakaj jo tako pogosto dojim. Jaz sem zaupala sebi in hčerki in vedela sem, kaj delam in zakaj. Mnenja drugih me niso niti prizadela, niti zamajala. Kadar v kaj nisem bila sigurna, sem vprašala v fb skupino Dojiva se ali pogledala v knjigi Želim dojiti in 10-pjev za uspešno dojenje.
Čeprav sem imela majhne dojke in večinoma nisem imela dovolj mleka samo na eni dojki samo za en podoj (večinoma sem morala podojit na obe), pa je bilo eno obdobje, ko sem imela mleka še malo več in sem si ga črpala in shranjevala v skrinjo in ga potem donirala eni mamici, ki ni mogla dojit, močno pa si je želela, da njena hčerka dobiva humano mleko (ne adaptirano, saj je imela težave z njim). S tisto mamico sva potem še nekaj let ostali v stiku in res mi je bilo lepo, da sem jima lahko pomagala🙏❤️.
Svojo drugo hčerko sem polno dojila do 6. meseca, ko sva začeli uvajati gosto hrano, potem pa še ob gosti hrani do 13. meseca, ko se je sama odstavila brez težav (jaz sem jo sicer želela dojiti še malo dlje, ampak sem upoštevala njene znake, da ne želi več. Takrat je počasi začela zoreti v meni želja, da bi nekoč pomagala drugim mamicam🙏.
Če to zgodbo bere kakšna nosečka, si lepo vabljena na moje priprave na dojenje, ki bodo v ponedeljek in torek (izbereš datum, dobiš tudi posnetek, če ne moreš v živo). Prijave zbiram samo še jutri do polnoči. Naslednja priložnost bo šele jeseni.
