Oaza sonca - masaže in svetovanje

Oaza sonca - masaže in svetovanje Celosten pristop k doseganju ciljev. Svetovanje, tretmaji in masaže. V veselje mi je, ko stranka odide 'prenovljena', sproščena in zadovoljna.

S svojimi storitvami poskušam olajšati in polepšati vaš vsakdan, hkrati pa svetujem, kaj lahko tudi sami naredite, da bo vaš cilj čim hitreje dosežen. Vesela sem vsakršne povratne informacije, saj pomaga k stalnemu napredku in izboljšavam.

MISLI, KI SE JIH BOJIMO MISLITIKdaj sebe zares spoznamo? Ko se zavemo vsakega drobca misli, ki pripotuje v naš 'svet'. Š...
04/03/2026

MISLI, KI SE JIH BOJIMO MISLITI
Kdaj sebe zares spoznamo? Ko se zavemo vsakega drobca misli, ki pripotuje v naš 'svet'. Še posebno tistega, ki ga že v kali zatremo, da se sploh ne more razviti v konkretno misel. Ker se ne spodobi. Ker ni prav. Ker to pa že niso moje misli, haloooo .... O ja … :). Lahko se torej zgodi, da se nekatere misli prav bojimo misliti. Ker bi povedale preveč o naši podzavesti, o naših skritih kotičkih. O tisti shrambi, ki jo marsikdo želi imeti trikrat zaklenjeno. Jo prekriti z lepo fasado, narisati dva srčka ter nanjo speljati kakšno lepo vzpenjalko. Kaj je naloženo v tej shrambi, pa niti ni važno.
A vendar njena vsebina še kako vpliva na naše življenje. Nobeno pozitivno razmišljanje, nobene afirmacije ne bodo delovale, če bomo imeli v tej shrambi saboterja, ki bo vse te ustvarjene pozitivne misli miniral.
Tudi besede in dejanja, ki ne sledijo mislim, so lahko zgolj fasada, znotraj katere je shramba neželene vsebine. In tako mečemo sebi in drugim pesek v oči.
In dobra novica pri vsem tem (vedno je namreč tudi dobra novica :) )? Ko si dovolimo sprejeti, da smo tekom let v shrambo natlačili (in poskusili pozabiti) veliko neprijetnih spominov, izkušenj, travm …, ki vplivajo na naš pogled nase in na svet okoli nas ter posledično tudi na naše misli, je to konec koncev precej osvobajajoča novica, saj nakazuje začetek rešitve. Zatorej začnimo oprezovati za kakršnokoli mislijo, ki se prikrade v naš um. Poskusimo ugotoviti vzroke in jih razreševati. Če ne zmoremo sami, si dovolimo iskreno, brezpogojno in nemanipulativno pomoč na tej poti.

RISBA: pngtree.com

SOBA POBEGAKadar je prišla v neprijetno situacijo, je Kristina najraje pobegnila, če ji je le uspelo. Včasih je tudi zam...
04/02/2026

SOBA POBEGA
Kadar je prišla v neprijetno situacijo, je Kristina najraje pobegnila, če ji je le uspelo. Včasih je tudi zamrznila. Ali pa se je začela neprimerno obnašati. Skratka, situacije ni obvladala. Če se je le dalo, se je potencialno problematičnim situacijam že vnaprej izognila. Strinjala se je s predlogi sogovornikov, pa čeprav ni bilo po njeni volji. Ni se potegnila za sošolca, ki so ga zbadali, ker se je bala, da bodo potem na piko vzeli njo. Kot otrok je naredila vse, kar so ji rekli, saj se potem niso kregali nanjo. To 'prakso' je prinesla s seboj v odraslo dobo.
Spominja se razmišljanja iz otroštva, da si ne bi želela, da ona ostane doma, ko bo odrasla. Zakaj? Ker je pri sošolki videla, kako lep kopalniški tepih imajo pred straniščno školjko. Pri njej doma pa so imeli neugleden kos odrezanega tepiha – tekača … uh. Torej bi že takrat raje zbežala od problema kot pa naredila preprosto spremembo: zamenjala tepih.
Odrasli Kristini je ta ujetost postajala vedno bolj nadležna. Začela se je zavedati, da je beg oziroma skrivanje izguba njenega časa in nepotrebno polovičarstvo. Skrivala se je v senci drugih, ki jim je dovolila, da so se odločali namesto nje. Počasi se je krepila odločitev, da to ni življenje, ki si ga želi. Ko se je ozirala nazaj, se ji je zdelo, kot da je v sobi pobega, ko bi rada našla pot ven, a si je ni upala (ali pa se je ni niti potrudila) iskati.
Začela je odklepati vrata za vrati svoje sobe pobega. Za začetek se je lotila situacij z ljudmi, ki ji niso bili zelo blizu. V restavraciji je povedala svoje mnenje, če so jo vprašali; opozorila je uslužbence na pomanjkljivosti ali napake; vrnila je izdelek, ki ni deloval kot bi moral … Pazila je, da je to storila sproščeno vljudno ter da je poudarila tudi kaj dobrega. Da ji je to uspelo, se je morala soočiti s svojimi opaznimi in predvsem potlačenimi strahom, nejevoljo, občutki krivde, jezo, zamerami, občutki nevrednosti ali večvrednosti (odvisno od situacije), užaljenostjo … Dokler je bilo kaj od tega še prisotno, se je čutilo v njenem tonu glasu, artikulaciji, poudarkih, mimiki obraza in telesa, nemirnosti, kar je vplivalo na celotno sporočilnost povedanega. Strah in nelagodje sta jo spremljala še dolgo, a odločenost za spremembo je bila močnejša, kar ji je dajalo pogum, da se je kljub strahu premikala naprej.
Napredovala je korak za korakom. Čeprav se ni dobro znašla v družbi neznanih ljudi, saj ni obvladala navezovanja stikov oziroma 'kramljanja', se je začela udeleževati dogodkov tudi kadar ni našla nikogar, ki bi šel z njo. Med bivanjem v tujini ji je bilo to lažje, saj je bilo v mednarodnem študentskem okolju vzdušje bolj odprto in sproščeno. Doma je potrebovala več časa in poguma ter predvsem samozavesti, da se je otresla strahu, da bo izpadla 'čudno'.
Ni več klecnila pod obtožbami partnerja in ni več prevzemala krivde nase, samo da bo mir.
Ob situaciji s sosedom, ki je naredil pogrom nad njo zaradi nenamerne napake, je bila že dokaj utrjena. Naslednji njegov izpad je sprejela že skoraj popolnoma mirno, saj je na svoji strani naredila vse, kar je lahko, hkrati pa je upoštevala tudi njegovo impulzivnost. Ko sta se kasneje konstruktivno pogovorila, se je njun odnos drastično obrnil v pozitivo. Zdi se ji, kot da je s to izkušnjo odprla pomembna vrata in se znašla bližje izhodu.
Neudobno ji je bilo, ko je bila v neenakovrednem položaju (z lastniki, najemodajalci) … Napredek je bil, da je vsaj povedala, s čim se ne strinja, četudi tega niso upoštevali. Če so pretehtale ostale okoliščine, je pač vzela v zakup, kar jo je motilo.
Na začetku je bilo res naporno. Treba je bilo ostati namesto bežati. Telo se je odzvalo s potenjem, rdečico, tesnobo, tresočim glasom … Ni bila vedno uspešna, ni bila vedno zadovoljna s svojim obnašanjem, delala je tudi napake. A to je del učenja oziroma treninga. Mojster ne pade kar z neba. Danes je hvaležna, da takrat ni podlegla strahu in šibkostim ter si noče niti predstavljati življenja, ki bi ga v tem primeru živela. Morda jo kakšna vrata še čakajo – zaupa, da bo ključ zagotovo našla.

RISBA: Vilkass / Pixabay

Terapevtske tehnike, kot sta na primer terapevtski razteg in terapija miofascialnih prožilnih točk, niso uporabne le tak...
21/01/2026

Terapevtske tehnike, kot sta na primer terapevtski razteg in terapija miofascialnih prožilnih točk, niso uporabne le takrat, ko nas že pestijo konkretne težave. Preventiva je boljša kot kurativa, pravijo. Težava (bolečina, poškodba) se ne zgodi čez noč, pač pa se pripravlja vnaprej.
Zategnjenost, napetost, zakrčenost ali kakorkoli imenujemo neprožnost telesa, se oblikuje postopno skozi leta, zato se lahko človek nanj kar navadi in pozabi, kako je sploh biti v sproščenem, prožnem telesu. To na koncu terapije presenečeno ugotovi 👍.
Zdravje je doma le v sproščenem, lahkotnem, prožnem telesu. Zato je takšno stanje telesa vredno vzdrževati oziroma se vračati k njemu.
V kolikor želite dodatno pomoč ali spodbudo, vam lahko pomagam, da boste lažje nadaljevali.

MINI MAKSI VOJNEMir je vrednota, za katero se marsikdo bori. Veliko je izgovorjenih želja po miru v svetu, nekateri se t...
06/01/2026

MINI MAKSI VOJNE
Mir je vrednota, za katero se marsikdo bori. Veliko je izgovorjenih želja po miru v svetu, nekateri se tudi aktivno udejstvujejo v tej smeri. Skrbijo nas vojne in ostali konflikti, ki se dogajajo okrog nas. Marsikdo, ki zaradi teh situacij podleže strahu ali jezi (agresiji), pa morda spregleda, da se pomembna vojna dogaja prav v njem samem.
Koliko konfliktov se odvija znotraj človeka? Navzven nasmejan, uslužen, prijazen, občutki v telesu pa pravijo drugače, prav tako njegove misli. Ali pa nenehna kontrola (ker brez tega ne zna), telo pa je v stalni napetosti, zategnjenosti. Nekateri so v stalni pripravljenosti, kdaj se bo treba braniti in udariti nazaj, a v svoji bíti so nežni in občutljivi (zaradi preteklih izkušenj so se morali 'okrepiti'). Nekdo drug mora početi dejanja, s katerimi se ne strinja, a se jim zaradi preživetvenih, statusnih ali katerih drugih razlogov ne more izogniti. Npr. če ne bo opravil dodeljenih nalog (ki so v nasprotju z njegovo etiko), lahko izgubi službo ali položaj v družbi. Nekdo zagovarja stališča, ki jih sam ne upošteva (ne zmore ali celo noče). Ali pa mora otrok (če noče težav) upoštevati egoistične ukaze staršev, ki so v nasprotju z njegovo nravjo. Nekdo bo naredil vse, da ustreže drugim, in navzven zase ne rabi ničesar, a znotraj mu tihi glasek govori: Kdaj bom pa jaz na vrsti?
Vsa neskladja povzročajo notranje konflikte, ki prerastejo v prave notranje boje oziroma vojne. V takem vzdušju mir težko najdemo.
Kako lahko pričakujemo, da bomo delovali za mir v svetu, če ga ne uspemo doseči niti na svojem bojišču? Lažje je sicer pričakovati od drugih, da se bodo spremenili, kot narediti konkretne spremembe pri sebi. Največ vpliva pa imamo ravno pri tem zadnjem – spremembah pri sebi. Potreben je pogum za soočanje s svojimi šibkostmi in težkimi spomini, a brez tega se mir ne bo hotel naseliti v nas.
En človek res redko uspe doseči velike spremembe, a veliko ljudi, ki naredi mikro spremembe, lahko naredi velike spremembe. Če začne naraščati število ljudi, ki so zakopali svoje bojne sekire in dobesedno živijo (svoj lastni) mir, se lahko nadejamo, da bodo sčasoma zakopane tudi 'ta velike' bojne sekire? Se splača potruditi … če ne drugega, dobimo z notranjim mirom vsaj neprecenljivo darilo :).

Slovo dajemo še enemu letu (in prvi četrtini stoletja). Potrudili smo se, da bo v naši osebni zgodovini zapisan s črkami...
23/12/2025

Slovo dajemo še enemu letu (in prvi četrtini stoletja). Potrudili smo se, da bo v naši osebni zgodovini zapisan s črkami, s kakršnimi smo si ob tem času pred letom želeli, kajne?
Iskrena hvala vam, da ste bili manjši ali večji, a pomemben delček moje zgodovine.
Hvala tudi vsem, ki ste 'sodelovali' v mesečnih, resničnih življenjskih zgodbah, da mi ni bilo treba za navdihe prosit UI-ja ali brskat po drugih virih😉 . Zgodbe si prizadevajo biti podane čim bolj realistično, brez olepšavanja. Morda je katera spodbudila tudi vas h kakšnemu, četudi malemu premiku.
Te dneve pa se poleg zahval z vseh vetrov zgrinjajo tudi želje. Želje pa same po sebi niso dovolj, čeprav so dobronamerne in podporne. Da lahko zares zaživijo, moramo - jah, pač ... - poskrbeti kar mi sami.
Torej - uspešno in lahkotno uresničevanje prejetih in lastnih želja vam želim!

Pa radostne praznike si ustvarimo.

Čas obdarovanj je (spet) tu. Če menite, da boste z darilnim bonom za katero od mojih storitev  razveselili svojo/-ega ob...
07/12/2025

Čas obdarovanj je (spet) tu. Če menite, da boste z darilnim bonom za katero od mojih storitev razveselili svojo/-ega obdarovanko/-ca, je rešitev skoraj na dlani .
Decembra za darilne bone velja 20 % popust 😉.

Redne cene:
Klasična masaža 60 min: 45 €, 80 min: 50 €
Oaza sonca 60 min: 55 €, 80 min: 60 €, 110 min: 80 €
(sem spadajo vse ostale terapevtske obravnave: terapevtska masaža, miofascijalne točke, terapevtski razteg, refleksnoterapevtska masaža stopal in dlani, ventuze, masaža za nosečnice ...)

Veliko veselja in radosti vam želim.

SLADOLED Z VROČIMI MALINAMIKlara in Marko sta se spoznala v svojih zrelih letih, ko sta imela vsak za seboj že neuspešen...
03/12/2025

SLADOLED Z VROČIMI MALINAMI
Klara in Marko sta se spoznala v svojih zrelih letih, ko sta imela vsak za seboj že neuspešen zakon. Marko ji je predlagal, naj se preseli k njemu, kar je sprejela, saj sta želela še bolj graditi na njunem odnosu. Nekega popoldneva, ko se je ravno odpravljala od doma, je zazvonil telefon. Na drugi strani je (po pozdravu) slišala: Klara, mi smo se odločili, da nam boš skuhala kosilo. Klara bi pred leti takoj odvihrala v kuhinjo in začela kuhati kosilo za Marka ter njegovo hčerko Anito in partnerja Tima, ki so prenavljali stanovanje v mestu. A tokrat je bilo drugače, saj je bilo za njo nekaj let preučevanja svojih lastnih napak v prejšnjem zakonu in partnerstvu, ko je bila vedno na voljo drugim. Ugotovila je tudi, da sta obe s sestro imeli enak 'tip' moškega z značilnostmi narcisizma. Dolgo je rabila, da je 'prišla k sebi'. Prepoznavanje, učenje in postavljanje mej ter zmožnost biti avtentična in stabilna je postajalo zanjo zdravilno in dobrodejno. Hkrati pa se je urila tudi v veščinah nenasilne komunikacije.
Odkrivala je, kaj partnerstvo zares pomeni in kaj si drug drugemu lahko podarita in omogočita ter kako ohraniti tudi svoj osebni prostor. To je zahtevalo odprto komunikacijo z Markom. Odvrgla je tudi svoje dotedanje občutke podrejenosti, manjvrednosti, vlogo 'služkinje', ki bi se lahko spet pojavili glede na to, da je 'priseljenka'. Kljub temu je bila včasih v dvomih, ali ravna prav in če ni morda prezahtevna, če si ni svoje kriterije postavila previsoko.
Njene izkušnje in spoznanja so vodila v odgovor, da je njihova želja prišla tik pred zdajci in da ima drug, zanjo pomemben, opravek. Zbodel jo je tudi način, s katerim je Marko sporočil njihovo namero. Oni so se odločili, da bo skuhala za njih. Niso ji niti dali možnosti odločanja. Marsikomu bi se to zdela njena kaprica, a kakovost odnosov se skriva v detajlih. Najbrž Marko res tega ni rekel iz kakšnih slabih namenov, bolj verjetno pa iz naučenosti oziroma v slogu, ki ga je poznal.
Marko je brez slabe volje sprejel njeno odločitev in se poslovil. Klara je potem vseeno dokuhala kosilo, ki ga je sicer imela že pripravljenega za njiju z Markom.
Ko so kasneje prišli, siti in prašni, sta želela Anita in Tim uporabiti njuno kopalnico, da se okopata. Klari to ni bilo všeč, saj kopalnica ni bila očiščena, predvsem pa zato, ker je imel Tim kožne izpuščaje, kar se je Klari … gnusilo. A pravi razlog je bil dejansko v tem, da med njima z Anito ni bilo sproščenega odnosa. Anita je ni sprejemala, do nje se je obnašala zviška in se vedla kot da sta tekmici. Klara je čutila težke energije med njima, zato je težko obvladala svoj odnos do Anite. Prav tako je težko gledala, kako se Anita manipulativno vede do svojega očeta, ga ovija okrog prsta, da se Marko kar topi, in kako je pod vplivom svoje, prav tako manipulativne mame, Markove bivše žene. Klara bi si želela boljši odnos, a ni šlo.
Prišel je dan, ko sta Markovi hčerki prišli na obisk. Marko je iz hladilnika prinesel maline, ki sta jih obe oboževali. Maline je Klara prinesla s svojega vrta in je imela z njimi drug namen. Stisnila je ustnice, hkrati pa dobila idejo. To je lahko priložnost, da stori korak naprej in gre še malo bolj ven iz svoje cone udobja. 'Kdo bi želel sladoled?' 'Mmmmmm' se je razlegalo. 'Kdo bi želel sladoled z vročimi domačimi malinami?' Zvoki odobravanja so bili še močnejši, sploh od Anite, ki je oboževala to sladico. Klara je pripravila sladico in jo prinesla k mizi. Najprej jo je ponudila Aniti in jo pospremila z besedami: 'S temi malinami lahko začneva od začetka, če se strinjaš.' Anita jo je začudeno pogledala, pogledala je tudi svojo sestro in vprašala s široko odprtimi očmi: 'Kako?' 'Naj bo tale sladoled prelomnica, za nekaj novega, da začneva najin odnos iz nule.' Čez nekaj trenutkov je še dodala: ' Da sva z vajinim očetom zdaj skupaj mogoče komu to ni povsem všeč, toda tako je. Zaenkrat je tako. In oba bi si želela, da to sprejmete'. Hčerkina pogleda sta bila pritrdilna, podporna. Čutiti je bilo olajšanje. In res, od takrat naprej je njihov odnos bistveno boljši.
Lahko bi Klara pustila, da se stvari odvijajo po svoje in bi se napetost med njima še naprej stopnjevala. A Klara je želela, da dobri odnosi niso le teorija, pač pa tudi praksa – realnost. Tudi če Anita ne bi sprejela njene ponudbe, bi bila pomirjena, saj je naredila vse, kar je v njeni moči.
Klarina moč ni izhajala zgolj iz izkušenj in modrosti, temveč tudi iz sposobnosti, da je prepoznala in razumela občutke - svoje in tuje - ter z njimi ravnala z jasnostjo in z občutkom. S sladoledom z vročimi malinami je razrahljala napetost in ustvarila prostor za bolj zrele in iskrene odnose.

FOTO: Dollopofcream.com

Hrbet je daleč najpogostejši vzrok obiska salona. Ni presenetljivo, saj nam dela precej težav .. No, pravzaprav mu tudi ...
27/11/2025

Hrbet je daleč najpogostejši vzrok obiska salona. Ni presenetljivo, saj nam dela precej težav .. No, pravzaprav mu tudi mi delamo precej težav --- Tako poleg terapije paše še pogovor glede življenjskih navad, ki vplivajo nanj.
Medtem pa je hrbet deležen terapije, ki se izvaja ali na posebnem, ergonomsko oblikovanem stolu, ali na masažni mizi, največkrat pa kar na obojem. Vsak pripomoček ponuja svoje prednosti in vsak omogoča drugačno izpostavitev tkiv hrbta.
Pritiski na fascijalne točke, terapevtski razteg, ventuze, terapevtska masaža sprostijo tkiva hrbta, kar osvobodi tudi sklepe (vključno z vretenci). Izboljšajo pretok krvi, kisika, energije, limfe, zmanjšajo pritisk na živčna vlakna, in s tem pripomorejo k lajšanju (ali odpravi) marsikatere težave: bolečine v v vratu, išias, mravljinčenje v rokah in/ali nogah, težave s čutili, otopelost, okorelost, zbadanje … Predvsem pa pride tisti občutek lahkotnosti in sproščenosti (ki ga je marsikdo že pozabil).

12/11/2025

Roke so dostikrat precej zanemarjen del telesa (no, lahko obstajajo tudi še kakšni drugi zanemarjeni deli, ampak o tem kdaj drugič ...). Na vrsto običajno pridejo šele, ko zahtevajo svojo 'pozornost' - zaradi preobremenjenosti, napetosti, poškodbe ... Takrat se jih lotim z različnimi metodami: fascijalnimi točkami, terapevtskim raztegom, terapevtsko masažo, refleksnoterapevtsko masažo, da ponovno začnejo pridobivati svojo funkcijo, svojo lahkotnost.
Najboljše pa je, ko taiste metode uporabim v preventivne namene, s katerimi pravočasno preprečujemo, da bi se težave razvile v kaj resnega. Preventiva je pač najboljša kurativa :). Pa še precej bolj paše. Pogosto slišim, da je škoda, da tega že prej niso preizkusili, ker je taaakoooo dobro. Ampak - nikoli ni prepozno ... itak 😉

PRILOŽNOSTI, KI JIH PONUDI TRAGEDIJASara in Maks sta bila strastna zakonca. Na smrt sta se imela rada in na smrt sta se ...
03/11/2025

PRILOŽNOSTI, KI JIH PONUDI TRAGEDIJA
Sara in Maks sta bila strastna zakonca. Na smrt sta se imela rada in na smrt sta se znala skregati in zliti na drugega vso svojo bolečino. Maksu je bilo delo pomembna vrlina, zato je vedno našel kakšno delo doma ali pri drugih. Ker je znal prijeti za skoraj vsako delo, je imel vedno priložnosti za dodaten zaslužek. Tako je bil pogosto odsoten. S tem se je izognil družinskim obveznostim, hkrati pa zaslužil za njihove skupne dopuste, ki so se jih vsi veselili.
Saro je mučila njegova vzkipljivost ter nespoštovanje do nje, ki je prihajalo vedno bolj do izraza. Ko je želela o tem z njim spregovoriti, se ni želel pogovarjati in je vso odgovornost prelagal nanjo. Ko je omenila, da jo skrbi, ker noben dan ne mine brez piva in cigarete, se je razjezil, da on alkoholik zagotovo ni, saj lahko neha kadarkoli hoče. Ampak zakaj bi?
Menjavala so se obdobja, ko sta se imela odlično, in obdobja, ko bi se najraje raztrgala. To se je kazalo tudi na otrocih, saj so nekateri kazali vedenjske motnje in si celo poskušali vzeti življenje (kar je bil predvsem klic na pomoč). Sara je bila že na tem, da skupaj z otroci odide od njega. Po ultimatu ji je uspelo, da sta skupaj odšla k terapevtu. Nekatere teme sta odprla, vendar je bil Maks čustveno tako ranjen ter nezmožen in nepripravljen pogledati vase in v svoje bolečine, da učinki terapij niso trajali dolgo. Kaditi je sicer prenehal, a od piva se nikakor ni hotel posloviti. Kreganje je bilo na dnevnem redu. Sara ni več vedela kaj storiti, imela ga je rada in znala sta se imeti zelo lepo, a v sebi je trpela, zraven pa so trpeli njuni otroci. Še nekajkrat je poskusila, da bi poiskala pomoč, a je bilo vedno proti Maksovi volji.
Nekega dne pa je Maks Sari predlagal, da obiščeta skupnega znanca, terapevta. Tokrat so bile terapije drugačne. Sara je začutila, da Maks zdaj resno misli narediti spremembo. Postal je izredno pozoren in ljubeč, začel je brati knjige, ki jih je prej odklanjal, kreganje se je zmanjšalo na minimum. Kot da bi vedel, da bodo to njihovi zadnji skupni trenutki, saj je leto zatem tragično preminil. Ta tragedija je dokončno pretresla njihov svet. Kakršenkoli že je bil njihov oče in mož, je bil njihov oče in mož – ki je imel tudi svojo prijetno stran obraza. Bolečina jih je še bolj povezala. Kljub temu, da je Saro začela mučiti depresija, je vedela, da mora živeti naprej in poskrbeti zase in za otroke, ki so bili večinoma v obdobju, ko bi najbolj potrebovali očetovsko figuro. V najtežjih trenutkih se je spomnila njunega zadnjega leta, saj je takrat začela čutiti njegovo spoštljivost do nje. Tudi ona se je spremenila, saj ni več 'težila' in bila zadirčna. Začutila je, da je to tisto, po čemer je hrepenela dolga leta. Počutila se je, kot da bi bila sveže poročena!
Vsaka tragedija prinese tudi priložnost za napredek in odpre nova vrata, predvsem vrata vase. Sara je prepoznala, da je v partnerstvu z Maksom tudi sama naredila kar nekaj napak, ki se jih prej ni zavedala. Tako kot Maks je tudi ona prinesla v zakon svojo 'doto' od doma. Ko je najhujša bolečina minila, je tudi sama začela spoznavati in zdraviti sebe. Kot strela z jasnega jo je zadelo, da je pod krinko bolečine po izgubi moža pravzaprav skrivala svoje potlačene bolečine iz preteklosti. Do tega spoznanja je vso 'krivdo' za svoje odzive, razpoloženje, ne-aktivnost pripisala žalovanju.
Njeno otroštvo je bilo pod vplivom navzven hladnega in avtoritativnega očeta. Njegova največja vrednota je bila delo, prijatelj pa (kot pri Maksu) alkohol. Sara je vklopila preživetveno funkcijo v obliki ugajanja, s čimer je prenehala slediti svojim željam in potrebam, tolažila pa se je s hrano, zaradi katere je dobivala obline, ki so bile v baročni dobi zelo zaželene. Začela je prepoznavati, kje so njene meje in kaj potrebuje. Spoznala je, da živi od enega ekstrema do drugega, kar jo izredno izčrpava, zato se je učila zmernosti. S svojimi najstniki je še vedno imela izzive, a si je tudi dovolila, da so ji pokazali, kje ima še potencial za izboljšanje. Otroke je situacija oblikovala v bolj zrele osebe, ki na življenje ne gledajo več površinsko. Čeprav je umsko to težko razumeti, so začenjali razumevati, da je očetov oziroma možev odhod omogočil njihovo hitrejšo osebnostno in duhovno rast.
Sara se zaveda, da nič v življenju ni naključnega ter da nima smisla objokovati svoje situacije in se upirati načrtu svoje duše. S svojo srčnostjo, pozitivnostjo in voljo do življenja sledi svetlobi na koncu tunela.

Foto: Jenkyll / Pixabay

Terapevtski razteg? Ah ne, saj raztegujem se doma. In ko stranka vseeno popusti 😎 , ugotovi, da vseeno ni tako elastična...
13/10/2025

Terapevtski razteg?
Ah ne, saj raztegujem se doma.
In ko stranka vseeno popusti 😎 , ugotovi, da vseeno ni tako elastična in da je potenciala še precej 😉 .
Zategnjenost se nabira počasi (no, včasih tudi hitro ;) ) in se nanjo privajamo, tako da marsikdo kar pozabi, kako je biti v sproščenem, lahkotnem telesu.

Gibčno in sproščeno telo pa pomembno vpliva tudi na zdravje telesa, ne le na počutje.
Stalna napetost v telesu začenja izpodrivati zdravje, ki mora navsezadnje reči: Pa-pa.
Zato ni odveč primerna skrb zase še preden se ogenj razplamti.

P.S. Pri terapevtskem raztegu gre za sodelovanje: delava oba, zato je učinek večji. Mišico najprej spodbudiva h krčenju in jo nato raztegneva (podaljšava). Stranka opazuje, kako npr. stopalo že pri prvih ponovitvah seže dlje kot 'običajno'.

Address

Lavrica (pri LJ), Dolenjska 373 (LPP: 3B, 3G)
Skofljica
1291

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Oaza sonca - masaže in svetovanje posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Share

Share on Facebook Share on Twitter Share on LinkedIn
Share on Pinterest Share on Reddit Share via Email
Share on WhatsApp Share on Instagram Share on Telegram