28/07/2025
😒😞😔😕🙁☹️😣😭🤬🤯 Nam je dovoljeno biti jezni, razočarani, potrti ali žalostni, če imamo na dopustu slabo vreme, prebavne motnje, glasne sosede, če moramo plačati kazen za napačno parkiranje, ___________ ...? Ali bi morali biti hvaležni, da si lahko dopust sploh privoščimo? Ali zadovoljni, da ni kaj hujšega? V neprijetnih ali celo težkih življenjskih situacijah je navadno tako, da nekje na svetu obstaja kdo s še večjimi in hujšimi problemi. Ali nam to jemlje pravico, da se pritožujemo preko svojih manjših in večjih težav?
Ne samo, da imamo pravico doživljati neprijetna čustva ob življenjskih neprijetnostih, za duševno zdravje je celo škodljivo, če poskušamo svoja neprijetna čustva zatirati, ker menimo, da do njih nismo "upravičeni". Okolica nam s stavki: "Poglej s svetle plati", "Razmišljaj pozitivno", "Saj ni tako hudo", "Lahko bi bilo še slabše" ipd. v veliki večini primerov želi le dobro - da se v dani situaciji počutimo bolje. Praviloma so to tudi naši zaključki, potem ko si pustimo doživeti neprijetna čustva oz. ko neugodno situacijo čustveno predelamo. Dovolimo drug drugemu, da "gremo skozi svoja čustva" in do teh zaključkov pridemo sami. Med tem pa si lahko nudimo oporo, tako da poslušamo in če imamo potrebo kaj reči, izrazimo razumevanje: "Res je bedno, da si niti na dopustu ne moreš odpočiti, ker so sosedi glasni pozno v noč." Ko se čustva ohladijo, pa lahko na situacijo pogledamo tudi s humorjem ali kakšnega drugega zornega kota.
Torej brez slabe vesti potarnajmo zaradi počitniških nevšečnosti, ko se jeza ohladi pa bomo lažje spet videli tudi tiste vidike dopusta, ki so prijetni. Več o tem, zakaj je pozitivnost ob napačnih trenutkih lahko škodljiva in razdiralna, pa v odlični knjigi TOKSIČNA POZITIVNOST avtorice WHITNEY GOODMAN. 😀😁🥹😂☺️😇😌😋🥰