19/04/2026
Večina nas ve, kaj je dobro za nas.
Ve, česa noče.
Na umski, zavestni ravni imamo stvari razčiščene.
Ampak potem pride situacija…
in reagiramo čisto drugače, kot “bi morali”.
Zakaj?
Ker smo spremembe delali predvsem v glavi.
Z branjem, razmišljanjem, pogovori.
To je na zavestni ravni, z zavestnim delom možganov. ☝️
S telesom pa se nismo zares ukvarjali.
Ampak telo še vedno nosi odtis naših preteklih izkušenj. Napetosti, vzorce, odzive, ki so nastajali skozi leta.
In tudi če jih ne čutiš več zavestno, so tam.
Zapakirani. Skriti.
V živčnem sistemu, v načinu dihanja, v drži, v fasciji...
To je del naše podzavesti.
Način, kako telo in živčni sistem avtomatsko reagirata.
In na to ne moreš direktno vplivati samo z razumevanjem.
Samo razumevanje spremeni zavest.
Ne pa podzavesti.
Zato se prava sprememba zgodi šele takrat,
ko se spremeni tudi telesni odziv.
Z umom lahko prideš do uvida.
Ampak ko pride do pritiska, telo prevzame.
Spet se zadereš.
Spet reagiraš kot oče.
Spet se zapreš.
Spet pobegneš.
Ne reagiraš iz razumevanja.
Reagiraš iz naučenega telesnega odziva.
In tu je razlika: teorija – praksa.
Ne vodi te razumevanje.
Vodijo te vzorci v telesu.
V teoriji smo pametni.
V praksi pa živimo svojo podzavest.
Zato se ponavljamo,
čeprav “vemo bolje”.
Ampak ravno ta zavestni del ima eno pomembno moč. 🔥
Lahko se zavestno odločiš, da boš naredil nekaj drugače in da v proces vključiš tudi telo.
Ker šele takrat se začne prava sprememba. 🔑
Ne tista kratkoročna, zavestna,
ki jo podzavest prej ali slej preglasi.
Ampak tista, ki se zasidra v telesu.
In ki zdrži.
Telesno delo ni nekaj dodatnega v osebni rasti.
Je nujen del, če želiš ven iz starih ciklov.
Brez tega se vedno znova ujameš v isto.
Reagiraš po starem.
Postajaš vedno bolj podoben staršem.
In odnosi se ponavljajo.
