23/03/2026
Telo nikoli ni samo telo.
Kot fizioterapevtka vsak dan delam s telesom. In telo nikoli ni samo telo.
V njem so zapisane naše izkušnje, naši odnosi, naše zgodbe.
Skozi somatiko in delo s fascijo danes že dobro razumemo, da odnosi niso nekaj ločenega od telesa, ampak se v njem dobesedno odražajo.
Način, kako ljubimo, kako se povezujemo, kako (ne)zaupamo … vse to telo nosi.
In ker verjamem, da so odnosi eden ključnih delov naše izpolnitve in da se v telesu vedno pokažejo, včasih tudi skozi bolečino in težave, želim o tem govoriti tudi tukaj.
Večina me pozna kot veselo, polno energije, idej in zagona.
Ampak v resnici sem tudi zelo globok človek. Pa tudi mirna. Načelna.
Globina je včasih lahko težka.
A brez globine ostanemo samo na površju.
In za nas, ki smo naravnani v raziskovanje in poglabljanje, površina preprosto ni dovolj.
Včasih je, pri rutinskih ali kakšnih nepomembnih stvareh.
Zakaj sploh globina?
Zato, da se vprašamo.
Da se ustavimo.
Da pogledamo vase.
Da razumemo, kako funkcioniramo.
Kako reagiramo.
In predvsem – zakaj.
Da znamo svoje odločitve razložiti.
Da znamo stati za njimi.
Tudi takrat, ko nas nekdo ne razume ali nas želi prikazati drugače.
Ker če vemo, da delujemo iz dobrega, iz iskrenega mesta, potem v sebi lahko ostanemo mirni.
In prav ta odnos do sebe – ta jasnost, iskrenost in zavedanje – je tisto, kar potem prenašamo tudi v odnose z drugimi.
Pri vsakdanjih stvareh globina morda res ni potrebna.
V odnosih, še posebej partnerskih, pa je zelo pomembna.
In ravno tu se pogosto zgodi, da se dva razhajata.
Ker eden ostaja na površju, drugi želi globje.
Eden želi več razumevanja, več čutenja, več pristne povezanosti.
Drugemu pa globina ni blizu ali pa nanjo še ni pripravljen.
Najti takšno dušo ni vedno lahko.
Velikokrat se opečeš.
Ker verjameš kemiji, ki je lahko zavajajoča.
Ker v človeku vidiš potencial, ki ga morda sam sploh ne vidi.
Ker verjameš v iskrenost, drugi pa morda ne.
Včasih tudi zato, ker še sam pri sebi nimaš popolne jasnosti.
Ker vsi še rastemo in se učimo.
Včasih se lahko zdi, da je površinski odnos lažji.
Da morda prava globina med partnerjema sploh ne obstaja.
Ampak zadnja leta vedno bolj zaupam svojim občutkom.
In verjamem, da obstaja.
Da se globine najdejo na tak ali drugačen način
in skupaj ustvarijo nekaj več.
(Seveda pod pogojem da imata vsak od partnerjev kapaciteto za globino.)
In verjamem, da dobri, iskreni in pristni odnosi pomagajo tudi telesu, da je dobro.
Ker telo govori resnico o odnosih, ki jih živimo.
To vidim v praksi dan za dnem.
In tudi zato je nastal ta zapis.
