Moč odnosa- Irena Bevk Makuc, zakonska in družinska terapevtka

22/08/2025

Zakaj se zapiramo?

Ko se zapremo vase, to pogosto ni hladnost.
Ni ignoranca. Ni lenoba.

🗯To je obramba.
Naš notranji zid.
Pred tem, da nas ne bi spet nekaj zabolelo.
Ali nekdo.

Ko se nekdo zapira, ne pomeni, da noče bližine.
Morda jo celo močno potrebuje – a se je hkrati tudi boji.
Zato ne pomagajo pritiski.
Pomaga miren, mehak pristop: »Tukaj sem. Brez pritiska. Samo sem.«
In potrpežljivost.
Ker bližina se zgodi takrat, ko se nekdo spet začne počutiti varnega.



www.mocodnosa.si

22/08/2025

Danes spet delam osebne terapije in se jih res veselim🥰!

Vsaka seansa prinaša svoje male premike in napredke – in resnično me veseli, da lahko spremljam zgodbe svojih klientov, kako odkrivajo sebe, svoja čustva in močnejše odnose. 💛

Če čutiš, da je čas za svoj korak, imam še nekaj prostih mest. Veselim se novih srečanj! 🌸

Več na www.mocodnosa.si

21/08/2025

Ko ljubezen postane tih trud❤️

Včasih ljubezen ni v besedah. Ni v velikih gestah.
Ni v tem, da nekdo reče: »Tukaj sem.«
Ampak v tem, da nekdo ostane, ko bi lahko šel.
V tem, da te vidi ranjenega in se ne ustraši tvoje bolečine.
V tem, da te posluša, ko nimaš več moči, da bi razlagal.
In da razume, da tvoje tišine niso prazne – ampak polne.

Ljubezen ni vedno lahka.
Ni vedno romantična.
Pogosto je tiha. Neopazna.
A prav v tem – se največ zdravi.

19/08/2025

V terapiji vedno znova srečujem bolečino mamic.
Bolečino, ker jih partner ne sliši, ker so njihove potrebe neizrečene in pogosto neprepoznane – niti pri njih samih.

Moški znajo – in si dovolijo – poskrbeti zase.
Čeprav se ženske ob tem jezimo/jo, jih v resnici tudi občudujem/o: »On zna postaviti mejo. On zna reči, kaj potrebuje.«

Mame pa ostajamo/jo ujete v notranjem boju – med hrepenenjem po počitku in glasom vesti, ki šepeta:
👉 »Otrok te potrebuje.«
👉 »Ne bodi sebična.«
👉 »Partner bo razočaran.«

In tako mnoge ženske živimo/jo razpete – dajajo, skrbijo, tiho trpijo. V sebi pa nosimo/jo občutek, da jih nihče ne sliši in da same sebi ne dovoliti biti in živeti v polnosti.

💔Ampak, To ni zato, ker bi bili moški brezbrižni. Pogosto so preprosto vzgojeni v logiko: »poskrbi zase, postavi svoje meje, drži svojo smer. «
Ženske pa v logiko: »poskrbi za druge, šele nato (če sploh) za sebe.«

Rezultat? On hodi "po svoje", ona ostaja ujeta v krog dolžnosti. In razdalja med njima raste.

🌱 Terapija odpira drugačen prostor.
Kjer mama prvič začuti: »Moje potrebe niso nič nevarnega. Imam pravico do njih. Pravica do počitka, do bližine, do časa zase.«
In kjer partner lahko razume: »Ko ona poskrbi zase, to ni proti meni ali proti otrokom. Ravno obratno – s tem imamo vsi več. To je nekaj, kar lahko živimo skupaj.«

👩‍🦰Drage ženske, ko poskrbite zase, ne jemljete ničesar otroku ali partnerju. Ravno nasprotno – šele takrat lahko dajete iz polnosti, ne iz izčrpanosti.
👱‍♂️In dragi moški – ko prisluhnete njej, ne izgubljate svoje svobode, temveč gradite most bližine, po katerem lahko stopata oba.

✨ Ljubezen raste tam, kjer se učimo slišati drug drugega.
In tudi tam, kjer si dovolimo slišati sami sebe.

www.mocodnosa.si

18/08/2025

13/08/2025

“Ne zmorem več” – ko telo kliče po bližini

Ko partner reče: »Ne zmorem več,«
to pogosto ne pomeni, da ne ljubi več.
Pomeni samo, da njegovo telo ne zdrži več samo.

Telo ima meje.
Ko smo predolgo sami v stiski, ko zadržujemo napetost, kone izrečemo čustev – takrat se telo izčrpa.
Začne klicati na pomoč: skozi nespečnost, glavobole, tesnobo, skozi panične napade, slabo počutje.....

S terapevtskega vidika:
👉 Potrebujemo drugega, ki nas začuti, da se telo lahko umiri.

Včasih “ne zmorem več” ni konec –
ampak tiha prošnja: »Ostani nežno, sočutno ob meni❤️.«

12/08/2025

Otrok ni pomanjšana verzija odraslega.
Je edinstveno, ranljivo in močno bitje v razvoju.
S telesom, ki še ne pozna meje.
S srcem, ki še ne zna umiriti svojega viharja.
Z dušo, ki vsak dan vpija to, kar mu odnos ponuja.

Otrok ni tukaj zato, da bi bil ubogljiv in prilagojen.
Tukaj je, da raste in se razvija– ob nas.
V odnosu, ki zdrži njegov jok, trmo, jezo, nemir.
V prostoru, kjer ga nekdo ne želi »popraviti«, ampak razumeti.

Dober starš ni tisti, ki vedno ostane miren.
Dober starš je tisti, ki si upa pogledati vase.
Ki prepozna, da včasih tudi sam ne zmore – in zna reči oprosti.
Tisti, ki vidi otroka ne kot "problem", ampak kot povabilo v globlji stik.

💛 Otroci se učijo z očmi, a čutijo s srcem.
Vse, kar jim damo skozi odnos – ponotranjijo.
Če želimo, da bo otrok znal regulirati čustva, jih spoštovati in zdržati bližino… potem mora to najprej občutiti v stiku z nami.

Bodimo tisti, ki znamo ostati v stiku, tudi ko otrok ne zmore.
Tisti, ki znamo zdržati otrokov vihar – ker razumemo, da je njegov čustveni izbruh, boj pravzaprav klic po varnosti, po bližini.
Tisti, ki znamo reči: »Vem, da ti je težko. Tudi meni je včasih. In sem tu. Zate.«

Vzgoja ni tekmovanje. Ni projekt.
Je vsakodnevno povabilo k odnosu.
In vsaka napaka je priložnost, da otroku pokažemo:
Ljubezen ne izgine, ko je težko. Ravno takrat je najbolj potrebna.

11/08/2025

Ko zmoreš biti s svojim telesom, zmoreš biti tudi z drugim.

Veliko ljudi beži pred svojim telesom, ker v njem bivajo spomini, strahovi, tesnobe, neizgovorjene bolečine...
A ko se naučiš biti s sabo, v telesu, brez sodbe – ustvariš prostor tudi za druge.

S terapevtskega vidika pomeni to:
👉 da si navzoč,
👉 da si čuteč,
👉 da si zmožen bližine – brez da izgubiš stik s sabo.

Telo je dom. Ko ga začutiš, postaneš varen dom tudi drugim.

www.mocodnosa.si

11/08/2025

📍 Center za anksioznost s svetovalnicami za nudenje psihološke pomoči otrokom in mladostnikom v Ljubljani, Kopru, Novi Gorici in Tolminu ter online

Obravnava otrok in mladostnikov se močno razlikuje od obravnave odrasle osebe. Pomoč otroku in mladostniku zahteva specialna znanja in prav posebno urejenost prostora, ki mu ponudi občutek domačnosti ter varnosti.

V Centru za anksioznost za obravnavo najmlajših uporabljajo tudi tehnike igralne terapije (npr. tehnike risanja, uporabe slik, lutk, peska ipd.). Na ta način z otrokom in njegovim doživljanjem vzpostavljajo dober stik, kar je osnova za učinkovito sodelovanje ter napredek.

Polovica duševnih motenj se začne pred 14. letom. Marsikatero lahko z ustrezno obravnavo preprečimo, že nastalo stisko olajšamo ter zmanjšamo tveganje za nastanek kroničnih težav.