09/05/2024
Bolečina ... včasih poznana, drugič povsem drugačna ... v vsakem primeru tista, ki zareže globoko do kosti, v dno duše, v srčiko srca ...
En del vztrajno beži ... nevarno je, skrij se ... drugi del tiho vztrajno sporoča ... sooči se ... zmoreš ...
Tiho obstanem in si dovolim začutiti ... Zakaj?
Ker danes vem, da me močno opomijaš ... z globokim zavedanjem, da znam in zmorem drugače ...
Tiho se prikrade misel notrajnega glasu ... haha ne misli si ... a nasprotje odgovori ... zmoreš, zaslužiš si ...
Zakaj vstraja ista bolečina, ne glede na dan?
Ker danes ni potrebe po spreminjanju ... po skrivanju ... po begu ... po zanikanju ...
Ker je danes čas, da te tiho pozdravim, si vzamem čas, te objamem in se ti zahvalim ... ne glede na zavedanje, kako bizarno se to sliši ...
Ker me spominjaš in mi daješ zavedanje, da sem bitje, ki čuti, ki kriči, ki sprejema in predvsem
bitje, ki zmore ...
Včasih bi naredila drugače ... brez zavedanja, da se da ... predihati, sprejeti, začutiti bolečino, ki se bo čez čas spremenila, sprostila, prelevila v moč in zavedanje učenja, ki ga danes ne razumem popolnoma, a ni več potrebe po tem, da se vse osmisli prav v tem trenutku...
Danes vem, da ko spustim razum in zaupam, se vse postavi na pravo mesto. Tudi trenutno najbolj čudne in boleče situacije ...
Vsak zakaj ima svoj zato ... ko spustim, zaupam, ne bežim in dovolim...takrat pride čas, ko nastopi drug dan in se bolečina sprosti ... spremeni ... transformira ... v nekaj večjega ... edinstvenega ... v mene ...
HVALA za izkušnjo v umu svinjsko bolečega popotovanja ... a v duši že od celega začetka potrebnega, ker me osvobaja preteklega, preživetega, travmatičnega, podedovanega strahu, ki sem ga na nivoju duše in telesa že zdavnaj presegla ...
HVALA za to priložnost, za rast, za nova spoznanja in za drugačen nivo transformacije...
Z zavedanjem, da te imam ... ZA VEDNO ... tam nekje ... od koder mi daješ moč, zaupanje, zavest, da se da, tudi ko um misli, da je popolnoma nemogoče ...
HVALA
🙏🙏🙏
Nina
