09/07/2025
Kaj pravi A. William glede dopolnil, ki se jim je treba izogniti pri zdravljenju kroničnih bolezni:
“Obstajajo dobra in slaba prehranska dopolnila. Pomembno je poznati razliko med njimi, da si nehote ne preprečujete zdravljenja ali si celo poslabšate simptome z jemanjem napačnih vrst dopolnil.
Nekatera ključna dopolnila, ki se jim je treba izogniti, so:
• sirotkine beljakovine v prahu
• ribje olje
• kolagen
• klorela
• multivitamini
• dodatki za lase, nohte in kožo
• Prehranski dodatki, ki vsebujejo izvlečke živalskih žlez
• L-karnitin
• prehranski dodatki v prahu, ki naj bi podpirali zdravje črevesja
• dodatki železa (ki niso rastlinskega izvora; glejte spodaj za rastlinske vire železa)
• dodatki klorovodikove kisline
• soda bikarbona, če jo zaužijemo oralno
• diatomejska zemlja
Vsako od teh dopolnil ima specifične razloge, zakaj je lahko problematično. Podrobneje si oglejmo nekaj izmed njih.
L-karnitin
Aminokislina karnitin je izjemno gorivo za virus herpesa in druge patogene. L-karnitin tudi pri raku ni koristen. Vedno se izogibajte temu dodatku v koncentrirani obliki.
Klorela
Čeprav je priljubljena, klorela ne odstranjuje strupenih težkih kovin učinkovito in je bistveno manj učinkovita kot npr. atlantska alga dulse, sok ječmenove trave v prahu, koriander in spirulina. Klorela ne nudi ustrezne zaščite pred kovinami, kot je živo srebro.
Multivitamini
Čeprav obstaja nekaj kakovostnih multivitaminskih dodatkov, je težava v tem, da gre običajno za naključne mešanice različnih oblik vitaminov, ki so lahko koristne — ali pa tudi ne. Vsebujejo pogosto desetine sestavin, vendar v izjemno majhnih količinah in z dodatnimi polnili. Tako majhne količine (še posebej, če vitamin ni v pravi obliki, kar je pogosto) nimajo pravega učinka pri ljudeh s težavami, ki zahtevajo zdravljenje.
Dodatki za kožo, lase in nohte
Tudi ti dodatki so običajno mešanice mnogih sestavin in imajo enake težave kot multivitamini. Ključna težava pa je, da redko vsebujejo učinkovine, ki dejansko pomagajo zdravju kože, las ali nohtov.
Prehranski dodatki, ki vsebujejo izvlečke živalskih žlez
Dodatki, narejeni iz živalskih žlez, so idealna hrana za patogene in rakave celice, saj uspevajo na koncentriranih živalskih hormonih. Bodite previdni pri vseh dodatkih, ki vsebujejo izvlečke živalskih žlez (tudi v majhnih količinah). Gre za nizkokakovostne steroidne spojine, ki jih zdravniki pogosto predpisujejo za nadledvične žleze in druge žleze. Ti dodatki zavirajo imunski sistem, ki mora biti v boju proti patogenom aktiven.
Sirotkine beljakovine
Sirotka je stranski proizvod mleka, ki povzroča vnetje, saj hrani patogene. Poleg tega pogosto vsebuje tudi MSG (mononatrijev glutamat).
Ribje olje
Če občasno uživate divjo ribe in jih imate radi, je to še sprejemljivo. Toda dodatki ribjega olja so druga zgodba. Glavna težava je prisotnost živega srebra in dioksinov v ribah, iz katerih je olje pridobljeno. Ko pojeste ribo z živim srebrom, to večinoma ostane v prebavnem traktu. Ko pa zaužijete ribje olje, gre za koncentrirano obliko, kjer je živo srebro vezano na maščobne kisline. Čeprav proizvajalci trdijo, da živo srebro odstranijo, je to praktično nemogoče. Živo srebro v oljih postane nestabilno in izjemno absorpcijsko — celo prehaja krvno-možgansko pregrado in vstopa v občutljive organe. Prav tako hrani patogene. Namesto tega poiščite dodatek omega maščob rastlinskega izvora, pridobljen iz alg.
Dodatki železa
Čeprav je železo v pravih količinah koristno, virusi, kot sta Epstein-Barr in herpes zoster, uspevajo ob prisotnosti tega minerala. Večina primerov slabokrvnosti je posledica nizkointenzivne virusne okužbe, zato se izogibajte dodatkom/dopolnil železa, ki niso rastlinskega izvora. Železo povečajte naravno z uživanjem špinače, spiruline, ječmenove trave v prahu, peteršilja, divjih borovnic, grozdja (črno, vijoličasto, rdeče), robid, koriandra, repinca (v obliki soka), krompirja z olupki, ohrovta, kalčkov, buč, bučnih semen (v majhnih količinah), belušev, suhih marelic brez žvepla ter drugih vrst sadja, listnate zelenjave, zelišč in divjih rastlin, ki vsebujejo železo. Ti viri vsebujejo tudi naravne protipatogene lastnosti, zato jih virusi težje izkoristijo.”