What are the opening hours?

Monday 08:00 - 20:00 Wednesday 08:00 - 20:00 Thursday 08:00 - 15:00 Friday 08:00 - 20:00

Ilana - utrip življenja

Home
Slovenia
Zalec
Ilana - utrip življenja

✴️Celostna podpora za izčrpane, senzitivne, preobremenjene
🌿 Integracija telesa, psihe in energije za notranje ravnovesje
📍Žalec | 📩 Piši za termin

Moje ime je Katja in sem ustanoviteljica centra Ilana ~ utrip življenja. Po izobrazbi socialna pedagoginja, učenka prenatalne in perinatalne psihologije, ki raziskuje vplive predspočetja, spočetja, življenja v maternici, poroda in poporodnega obdobja na celotno naše življenje. Raziskave namreč ugotavljajo, da je to ranljivo obdobje eno izmed najpomembnejših obdobij v našem življenju in ima močan vpliv na to, kako se v življenje umeščamo in kako delujemo. Mnogo stisk, težav v odnosih, neizpolnjenih potreb in želja izhaja ravno iz tega obdobja. V centru tako nudim psihološko podporo s pomočjo terapevtskih tehnik in metod, ki najhitreje in čim bolj neinvazivno pripeljejo do razbremenitve in olajšanja. Izvajam programe podpore pri zanositvi, v nosečnosti in v poporodnem obdobju ter podporo pri izčrpanosti, depresiji in drugih stiskah, s katerimi se ljudje vsakodnevno soočajo. En del moje podpore tako zajema tudi terapija globokega sproščanja, saj sem skozi leta spoznala, da samo pogovorna terapija ni dovolj za danljnosežne spremembe in premike. Srčno verjamem, da se ljubeča družba prične graditi doma, v odnosih z našimi najbližjimi. Zato je moje poslanstvo srčna podpora vsem, ki ste se na poti izgubili in iščete nekoga, da vam poda roko, da zmorete narediti naslednji korak.

05/11/2025

Tempo življenja, ki ga trenutno živimo, je za mnoge preveč izčrpavajoč.
Starši se lovijo v obveznostih, delu, skrbi za gospodinjstvo, službe so vedno bolj stresne in naporne.. Potem so pa tu še otroci, ki od staršev zahtevajo zares ogromno umirjene, prizemljene energije.

In če je otroci ne dobijo dovolj, postajajo vedno bolj naporni. Imajo večje in bolj naporne izbruhe, ki dlje časa trajajo, vedno bolj se oklepajo staršev oz. vsaj enega izmed njih, pojavijo se lahko težave s spanjem in podobno..

In ob tem mnogo staršev, čeprav jim je težko priznati, čuti, da jim gre otrok s tem na živce.
Na živce, ker ima spet izbruh, ker bo spet zahtevno popoldne, ker spet ne bo miru.

In zakaj starš čuti to jezo in napetost ob takem otroku?

Ko nam primanjkuje energije in se ne znamo zares okrepiti, nas otrok s takim vedenjem kliče v telo, medtem ko bi se mi raje odzemljili. In v telesu čutimo, da ne zmoremo, zato "krivimo" otroka, da je naporen. V resnici nas pa samo kliče v telo, ki je izčrpano. Povrhu pa se v nas nabira še močan občutek krivde, ki še dodatno izčrpava telo.

To je tako, kot če doma ne bi imeli dovolj hrane. Otrok bi bil zahteven, bi prosil, se jezil, jokal, ker je lačen, in če ne bi imeli od kje hrane dobiti, povrhu bi bili pa še sami lačni, bi se začeli jeziti nad njim, naj že nekako razume, da hrane ni.

Ampak naša dolžnost je, da mu zagotovimo dovolj hrane, prav tako pa tudi naše energije.

Če čutite, da vam je primanjkuje, toplo vabljeni v moj center, kjer vas naučim, kako se energijsko okrepiti❤️

Objem,
Katja

15/09/2025

"Če je bil tvoj mir odvisen od razpoloženja staršev…"
…potem veš, kako je, ko si moral kot otrok nenehno preverjati, v kakšnem razpoloženju so.
Ali je varno, da se danes nasmejiš? Ali bo mama žalostna? Bo oče jezen?
Tvoj sistem se je naučil, da je tvoja varnost odvisna od tega, da natančno bereš druge in se prilagajaš.

Danes to izgleda tako, da:
🔸 Nenehno razmišljaš, kaj drugi potrebujejo, in si želiš vnaprej preprečiti konflikte.
🔸 Čutiš tesnobo, ko stvari niso pod kontrolo, ker tvoje telo išče občutek varnosti.
🔸 Težko se sprostiš, ker imaš občutek, da "nekaj čaka, da gre narobe".
🔸 Imaš močno potrebo po popolnosti in urejenosti, ker je to tvoj način, da ustvariš red v svetu, ki je bil nekoč nepredvidljiv.

💛 To ni tvoja krivda.
To je tvoj živčni sistem, ki te še vedno skuša zaščititi.
A danes nisi več tisti otrok – imaš možnost naučiti svoje telo in um, da je varno tudi, če ni vse pod tvojim nadzorom💛

11/09/2025

Mnogi odrasli lahko čutijo zelo veliko odgovornost do tega, kako se počutijo njihovi starši. Prevzamejo lahko vlogo postaršenega otroka, si naložijo njihova bremena ter čutijo z njimi žalost ter nemoč glede njihove situacije. Postaršeni otrok lahko čuti izjemno bolečino, ko starš trpi in je nemočen.

Pogosto ti odrasli opisujejo tudi občutke nemoči, žalosti, izčrpanosti, jeze, krivde in sramu.

Starši pogosto namreč nič ne spremenijo in svoje otroke nenehno obremenjujejo in pogosto želijo, da prevzamejo njihova bremena. Če se otrok odmakne, pogosto pričnejo vzbujati krivdo.
Starš tako na nek način zadovoljuje svoje čustvene potrebe skozi otroka, kar tega postaršenega otroka spravlja v stisko, izčrpava, zbuja jezo in frustracijo.

Pri tem je zares pomembno, da se energetsko okrepimo, da zmoremo postaviti meje in ne prevzemamo več nase njihovih bremen. Da razumemo, da je odrasel vsak odgovoren sam zase in nikakor ni naloga otrok, da svoje starše nenehno podpirajo, če ti niso pripravljeni ničesar spremeniti, saj se na ta način močno izčrpavajo.

Pa da ne bo pomote, s podporo staršem ni nič narobe, pomembno pa je, da so postavljene ustrezne meje in zdrav odnos, ki obe strani polni, podpira in navdihuje❤️

09/09/2025

✨Si se kdaj ujela, da nekdo govori in govori, ti pa naenkrat ugotoviš, da sploh ne veš več, kaj ti sogovornik na drugi strani razlaga?

👉Da kimaš, rečeš »ja, ja«, v resnici pa ti misli bežijo drugam… in potem se sprašuješ, "Kaj je narobe z mano, zakaj ne morem slediti?"

S tem se srečuje ogromno ljudi, predvsem ogromno mamic in vem, da je lahko občutek res naporen ❤️

🌱To, da težko slediš, da ti spomin peša ali da hitro izgubiš fokus je torek znak, da je tvoj sistem preobremenjen, da si energetsko izčrpana in da tvoje telo nima več dovolj prizemljene energije.

👉Ko poslušaš nekoga, ki ti nekaj na dolgo in podrobno razlaga, te to še dodatno utrudi – in da lahko nekako zdržiš, te telo zaščiti tako, da te odklopi oz. odzemlji.

In dobra novica? To se da spremeniti. V terapiji te naučim, kako se prizemljiti, okrepiti svojo energijo in spet začutiti, da si res tu – prisotna, mirna in sproščena. 🌱

28/08/2025

✨ “Zakaj imam občutek, da sem že tisočkrat ‘predelala’ isto stvar, pa se mi spet vrača?” ✨

Osebna rast je kot lupljenje čebule.
Plast za plastjo… Najprej tisti ta rjavi, posušeni listi, ki so komaj čakali, da odpadejo.
In ko se izlušči prva plast, se kaj kmalu pokaže naslednja. Ki je pogosto malo bolj boleča, malo bolj neprijetna, oči začnejo skeleti, naberejo se solze.
Tu se po navadi že pojavi vprašanje , pa kako spet ta odnos, vzorec, dogodek.. A nisem tega že predelala?

In to je pomemben moment, ki nikakor ne pomeni, da delaš nekaj narobe – ravno nasprotno. To pomeni, da hodiš v smeri resnice, globlje k sebi.

Vsaka plast te približa bistvu.
In ja – včasih peče, kot solze ob rezanju čebule. In je neprijetno in pogledal bi stran in prenehal.

A solze, ki prihajajo ob tej bolečini, zdravijo. Odpirajo prostor, da zasije nekaj, kar je bilo dolgo skrito – tvoja moč, tvoje srce, tvoja resnica.

✨Če si izčrpana, utrujena in se ti zdi, da nikoli ni konca… verjemi, nisi sama. To ni neskončen tunel, to je proces. Tvoja duša ve, kam gre.

🌿 Dihaj. Zaupaj. Plast za plastjo prihajaš bližje sebi❤️

✨Zaupaj mi v komentar, si se tudi ti že ujela v občutek, da se vedno znova vračaš na isto lekcijo?

19/08/2025

Ne, moj "zakaj Katja to počne" se ni zgodil skozi hudo meditacijo, ko je prišel noro dober uvid, kaj naj v življenju res počnem.

Ne. Bilo bi res hudo, da bi bilo tako, pa je bilo žal ravno obratno. V resnici je bilo moje "poslanstvo" ves čas tik pred mojim nosom, pa sem se mu spretno izmikala.

Pot do sem se je začela mnogo prej, ja, klišejsko, v mojem otroštvu. Ko me je skozi čeri družinskih odnosov premetavalo in oblikovalo, predvsem pa je treščilo v temo po koncu mature, ko sem (zdaj vem, takrat nisem) prvič padla v neko obliko hude izčrpanosti in rahle depresije.

Prvi korak naprej je rešil faks, ki pa me je s stresom ob vsakem izpitnem obdobju spet pahnil na tla - ogromno sem prejokala, bila kljub spancu utrujena, nejevoljna, tesnobna, tolažbo sem iskala v hrani.

Pa se nekako skozi študijske viharje prebila vse do razhoda s prejšnjim partnerjem, ko me je najin precej nefunkcionalen odnos pahnil v globoko raziskovanje družinskih vzorcev in partnerskih odnosov.

V najgloblje dno pa me je potegnilo nekaj let kasneje, ko sem padla v hudo izčrpanost, ko sem se komaj pobrala iz postelje, ostala sem brez motivacije, smisla in ko so me zopet preplavljala čustva žalosti in obupa.

Za mano je bilo do sedaj ogroooomno ur klasične, pogovorne psihoterapije, pa seveda preštudirane literature na faksu, pa pogovorov s profesorico, pa potem premik na telesno psihoterapijo, pa kraniosakralna terapija, pa Bownova, pa nešteto stekleničk z vitamini in minerali pa taka i ovaka dieta.. :D

Vse to je dalo svoj košček mozaika, vse to me je tiščalo k tlom in gnetlo, a me hkrati gnalo po tem, da raziskujem naprej.. pripeljalo me je še do energetske medicine in mi dalo še temelj in spoznanje, da se resnična transformacija zgodi šele, ko povežemo telo, um in bolj subtilni del nas, energetski sistem.

Zdaj razumem, zakaj vso to gnetenje, zakaj vse te solze, zakaj tako presneto globoko vse čutim in zaznavam.

Da lahko danes stojim tu, z nogami trdno na tleh, z odprtim in sočutnim srcem ter glavo odprto za vse ideje od zgoraj.. da sem ti opora in steber, ko te življenje preizkuša, ko si ti v občutkih brezupa in izčrpanosti❤️

✨Kaj pa je tebe v življenju najbolj izoblikovalo?

04/10/2024

📢 NI NALOGA OTROK, DA NOSIJO ČUSTVENA BREMENA SVOJIH STARŠEV.

Vse prevečkrat na svetovanjih prepoznam, da odrasli otroci prevzemajo nase čustvena bremena svojih staršev. Otroci, tudi ko odrastejo, niso nikoli odgovorni za reševanje stisk in bremen svojih staršev. Prevečkrat se namreč zgodi, da starši nehote naložijo svoje nepredelane bolečine, strahove in skrbi na ramena otrok.

✅ Kaj se zgodi, ko odrasli otroci nosijo bremena svojih staršev?

Počutijo se odgovorne za zadovoljstvo in počutje starša, s tem pa pogosto tudi drugih ljudi, pogosto postavijo svoje potrebe na drugo mesto in pozabljajo, da imajo pravico do čustvene svobode. Da ta bremena niso njihova.

🔑 Pomembno je razumeti, da seveda starši imajo svoje izzive, a naloga vseh odraslih oz. staršev je, da poiščejo ustrezno pomoč – naj bo to pogovor s prijatelji, strokovnjakom ali partnerjem – ne da se zanašajo na svoje otroke in čustveno, psihološko in fizično podporo iščejo pri svojih (odraslih) otrocih.

Kot odrasli oz. kot starši smo namreč odgovorni za to, da si poiščemo ustrezno pomoč in da smo mi tisti, ki smo podpora za otroke in nikakor ne obratno.

Ko otroci, še posebej v mladosti ali mladostništvu, postanejo »čustveni skrbniki« za svoje starše, lahko to dolgoročno vpliva na njihovo duševno zdravje. Poveča se tveganje za anksioznost, depresijo, čustveno in energetsko izčrpanost, in težave s postavljanjem meja v lastnih odnosih. Pogosto se razvije občutek dolžnosti, da morajo nenehno ugajati in pomagati drugim, kar lahko vodi do izgorevanja in občutka, da njihova lastna sreča ni pomembna. 😔

Starši, kadar je to potrebno, poiščite zunanjo pomoč in podporo.

Odrasli otroci pa se naučite prepoznati, kdaj breme ni vaše, in si dovolite postaviti meje, sicer nas lahko taki odnosi dolgoročno zares močno bremenijo in izčrpajo.

09/09/2024

Nosečnost, porod, dojenje ter vzgoja majhnih otrok staršev zahtevajo zares ogromno umirjene, življenjske energije.

Žal se o tem ne govori prav veliko in se nekako kar pričakuje, da imajo starši dovolj energije in moči za vse to.

Tudi če se mamici nič od tega npr. ne zdi preveč stresno, vseeno porablja ogromno energije. Tudi če smo rade mamice, tudi če nas vse to notranje polni, energijo vseeno močno porabljamo.

Žal nihče ne govori o tem, da materinstvo od ženske zahteva ogromno energije.
Na tem mestu pogosto slišim, kako so pa naše babice in prababice zdržale. Če bi bile iskrene same s seboj, če bi se zares slišale, bi verjetno marsikatera rekla, da v resnici ni zmogla dati vsem otrokom tega, kar so potrebovali, da niso bile prisotne in zares tam za otroke. Da so pač samo preživele.

Da se novodobni starši srečujejo s starševsko izgorelostjo, ima korenine tudi v tem, da so bile že naše babice energetsko izčrpane. Tako se ta izčrpanost v resnici predaja iz generacije v generacijo, saj se energetski sistem starša prekopira na otroka. Vsekakor pa ni to edini vzrok.

Zato za mnoge ni samoumevno, da starš za otroka ima energijo.

To dejstvo mnogo staršev, predvsem mamic, spravlja v hudo stisko in povzroča občutke krivde, češ, kaj je z mano narobe, a sem preobčutljiva, zato si po navadi nalagajo še več obremenitev, se še bolj trudijo, skrbijo za otroka, se z njimi igrajo, čeprav npr. stiske in telo sporočajo, da ne zmore več.

Sedaj pridemo seveda do tega, da sicer res drži, da ko smo se odločili za otroka, smo prevzeli odgovornost tudi za to, da bomo poskrbeli, da bo imel otrok dovolj hrane, streho nad glavo ter prisotne, ljubeče in odločne starše, ki imajo za vzgojo, igro ter čustveno podporo tudi dovolj energije.

Žal pa se je znanje, kako to energijo pridobiti, izgubilo. A znanje prihaja nazaj, naučiti se moramo dnevno oskrbeti z umirjeno, prizemljeno energijo, saj otrok ni kriv niti ni njegova naloga, da razume, da starš nima energije. Na nas je, da se okrepimo in potem dnevno obnavljamo svojo energijo, da imamo moč biti zares prisotni, sočutni ter odločni starši❤️

28/06/2024

Sedim v avtu in čakam moža, da pride iz trgovine. Pogled imam direktno na vhod v trgovino, takoj zraven se drži majhna gostilnica.

Iz trgovine izstopi štiričlanska družina. Oče, mama, hčerka in sin. Odpravijo se do svojih koles.
Opazujem dinamiko, mama zadržana, oče deluje nekam nervozen. Otroka sta v trgovini dobila vsak svojo masko za potapljanje in sedaj se dogovarjajo, kam naj jih na kolesih dajo. Oče je vidno nezadovoljen.

Ko nekako pospravijo maske na kolesa, se sin (rekla bi okrog 8,9 let star) odpravi do svojega kolesa, ki mu skoraj pade. Takoj naredi prestrašen pogled proti očetu in takoj zatem okrog po parkirišču, ko me zagleda. Nasmehnem se mu in on se mi nasmehne nazaj.

Oče medtem predlaga, da gredo v gostilnico. Vsak si naroči svojo pijačo, otroka vsak svojo coca-colo. Na daljavo nisem slišala več pogovora, opazovala sem lahko samo njihovo neverbalno govorico. Oče je napet, nervozen, mama zadržana, vidi se, kot da pomirja situacijo.

Vmes pomislim, nekaj se mora zgoditi. In se zgodi, sin coca-colo razlije po celotni mizi. Naključnemu opazovalcu bi se lahko zdelo, da se je to zgodilo po naključju. Saj na nek način se je, pa vendar se ni.

Naj pojasnim.

Sin takoj ob razlitju pogleda očeta. Takoj. Pogled je deloval prestrašeno, kaj se bo zgodilo. Oče je ob razlitju coca - cole ponorel, vstal, se razjezil, mu zabičal, kako pije, a ne zna piti.. Zdaj ga sliši cela gostilna, tudi jaz do odprtega okna avta.
Otroka stečeta v wc, da se obrišeta. Oče na samem nekaj nezadovoljno reče še mami, mama pomirja.

Ko otroka prideta nazaj, oče še nekaj komentira, potem se celotno vzdušje spremeni. Oče se nasmehne, skupaj se smejijo. Fantek stresa šale in preostanek pijače v miru odsedijo.

Kaj se je torej zgodilo?
Otroci čutijo vzdušje, čutijo energijo prostora, čutijo odnos med staršema, čutijo čustva staršev. In ta sin je več kot očitno zaznaval stanje očeta že takoj ob prihodu iz trgovine, verjetno pa že veliko prej.

In otroci kdaj nezavedno naredijo kaj, da sprostijo napetost in nabrano energijo. V tem primeru polijejo coca - colo.

Fantek je tako s polito coca - colo poskušal sprostiti napetost. Očetu je pomagal sprostiti čustva, ki so se v njem nabirala. A bi lahko rekli, da namensko. Ne in ja.

Ko govorimo o vedenju otroka, je nujno na situacije gledati celostno. Družina je sistem, kjer vsak član vpliva na drugega.

Naj zatorej ob naslednji "coca - coli" v zraku ostane razmislek, v kakšnem stanju sem bil/a ob otrokovem vedenju jaz. Ljubeče samoopazovanje nas lahko nauči več kot marsikatera vzgojna knjiga❤️

20/06/2024

Poznano?
Ko se prepiri pričnejo vrteti okrog tega, kdo je bil več časa z otrokom, kaj je bolj naporno, služba ali skrb za otroka, gospodinjska opravila ali fizično bolj naporno delo. Ko ena stran prepričuje drugo, na kaj vse mora misliti in na kaj ne rabi drugi. Ko se pričnejo prepiri okrog tega, kje je kdo bil, kdo je imel več "izhodov" in več časa zase ...

Ko na svetovanjih slišim kaj podobnega, potem vem, da je par zaplul globoko v energetsko izčrpanost, obema namreč močno primanjkuje umirjene, življenjske energije.

In taki prepiri so pogosto začaran krog. To je nekako tako, kot da smo lačni in vemo, da smo lačni, ne vemo pa, kako hrano dobiti (se energetsko okrepiti) in potem pridemo domov in smo jezni na partnerja, ker smo lačni. In ko je lačen tudi on, je jezen na nas in potem se prične borba za moč, kdo je sedaj bolj lačen. Dejstvo pa je, da sta lačna oba, samo da ne vesta, kako se resnično notranje nahraniti.

Ko imamo mi dovolj energije, ko smo "siti", naravno čutimo, da lahko prispevamo več, z veseljem drugim podelimo "hrano", jih nahranimo, jim priskočimo na pomoč, jih podpremo... Če pa smo lačni, se prične borba, kdo je kje več dobil, kaj je en uspel in kaj ni drugi itd.

V preteklosti so se z izčrpanostjo pogosteje soočale ženske, saj je ženska ciklična narava, hormonska nihanja, drugačno delovanje možganov in pa naravna energetska podpora družini bolj podvržena energetski izčrpanosti. Žal pa v zadnjih letih pri delu strokovnjaki opažamo, da je vedno več tudi močno izčrpanih moških.

In ko sta v paru oba izčrpana, potem sledijo prepiri kot so zgornji ali pa se pojavljajo prepiri, za katere nihče ne ve prav dobro, kaj je resničen vzrok, in marsikdo izrazi, da so to prepiri za "brez veze" .

S stališča energetskega dela je v osnovi tako dovolj, da se s pomočjo umirjene, življenjske energije okrepi vsaj eden od partnerjev. Ko se krepi eden, postopoma pride do sprememb tudi pri drugem.

12/06/2024

Ko otroci odraščajo in si ustvarjajo svojo družino, bi praviloma starši morali skozi proces sprejemanja praznega gnezda.

🐣Sprejeti, da otroci niso več ves čas na voljo in na dosegu roke in jih na psihološkem nivoju spustiti iz gnezda. Da kot ptički poletijo, kamor si želijo.

💔Starši pri tem lahko doživljajo stiske, ki pa jih lahko kažejo na neprimerne načine, ki ranijo odnose.

🔺Pogosto žal skozi čustveno manipulacijo, kot je: Joj, jaz ne morem tega narediti, pridi in mi pomagaj. Brez vnaprejšnjega dogovora lahko svoje otroke potrebujejo takoj in zdaj in vzbujajo slabo vest in krivdo, skozi stavke kot je: "Ja, saj ti ni treba." A se znotraj njih čuti, da so sedaj razočarani in užaljeni, ker jim nismo priskočili na pomoč, takoj ko so si to zaželeli.

😔Vse to pa pušča pri odraslih otrocih ogromno krivde, slabe vesti, občutka dolžnosti, pričnejo se lahko krhati odnosi.

👉Pogosto je to vzrok tudi za mnoge prepire med partnerjema, ker npr. eden v paru čuti, da partnerja starši ves čas izkoriščajo, z njim čustveno manipulirajo, kar povzroča globoke občutke nemoči, razočaranja in izdaje, tako na strani enega kot na strani drugega.

👉Pogoste so tudi bolj subtilne manipulacije, kjer je npr. en starš izjemno požrtvovalen, vse naredi za nas, potem pa nekaj pričakuje v zameno, je užaljen, ko ne dobi povrnjeno, ker nismo prišli na obisk itd.

Seveda se lahko tak način komunikacije izraža tudi skozi celotno odraščanje in ni nujno, da se tak odnos pokaže šele pri osamosvajanju. Pri takih kompleksnih družinskih dinamikah je nujno, da ob podpori strokovnjaka zacelimo rane in postavimo zdrave, energetsko močno postavljene meje, sicer nas lahko taka dinamika močno izčrpa in vpliva na naše psiho-fizično zdravje❤️

Več o tem, kaj storiti ter kako taka manipulacija vpliva na odnos med partnerjema, pa v naslednjih objavah.

Če se ti vsebina zdi uporabna, bom vesela tvoje podpore🥰

10/06/2024

S tabo delim 3 tehnike, ki ti lahko pomagajo, ko se soočaš z napetostjo, stresom, preobremenjenostjo, anksioznostjo..
Pomagajo nam pri regulaciji živčnega sistema, da iz zataknjenosti v stresnem odzivu, preidemo nazaj v stanje umirjenosti, sproščenosti, regeneracije in prisotnosti.

Javi mi, kako ti je šlo in če si opazil/a kakšno spremembo v počutju.

Vesela bom všečka in delitve, če se ti zdi, da lahko pridejo komu te tehnike prav :)

Address

Mestni Trg 5
Zalec
3310

Opening Hours

Monday	08:00 - 20:00
Wednesday	08:00 - 20:00
Thursday	08:00 - 15:00
Friday	08:00 - 20:00

Website

http://www.ilana.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Ilana - utrip življenja posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Practice

Send a message to Ilana - utrip življenja:

Shortcuts

Want your practice to be the top-listed Clinic in Zalec?